Slovenec na čelu Evropskega sodišča za človekove pravice

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu je na današnji plenarni seji za svojega predsednika izvolilo slovenskega sodnika Marka Bošnjaka. Prvi Slovenec na tem položaju je izvolitev za STA označil kot velik izraz zaupanja svojih kolegov, pa tudi za priznanje Slovencem kot narodu in Sloveniji kot državi.

»V času svojega mandata bom skušal narediti, kar je mogoče za to, da bo sodišče še utrdilo svoj položaj efektivnega varstva človekovih pravic v Evropi, da bo navznoter koherentno in močno, navzven pa tudi prepričljivo pri svoji misiji,« je napovedal.

Ob tem je Bošnjak poudaril, da gre za najvišjo funkcijo v sistemu evropskega varstva človekovih pravic. To po njegovih besedah prinaša tudi veliko odgovornost.

»Izvolitev je tudi dokaz, da v Evropi vendarle ni majhnih in velikih in da lahko tudi tisti, ki prihajajo iz manjših držav z relativno omejeno ekonomsko in politično močjo, pomembno vplivajo na tok stvari v Evropi,« je še dejal.

Bošnjak je prvi predsednik ESČP iz t.i. novih demokracij Srednje in Vzhodne Evrope, pa tudi iz katere koli druge države, ki se je Svetu Evrope pridružila po letu 1963. Je tudi prvi Slovenec na čelu kakega mednarodnega sodišča.

Na položaju bo Bošnjak nasledil Irko Siofro O’Leary, ki sodišče vodi od 1. novembra 2022. Mandat bo začel 1. julija, devetletni mandat na ESČP pa se mu bo iztekel maja prihodnje leto.

Predsednik ESČP vodi delo sodišča. Predstavlja sodišče navzven, predseduje plenarnim zasedanjem sodišča in zasedanjem velikega senata.

Bošnjak je sodnik ESČP od leta 2016. Leta 2021 je bil izvoljen za predsednika prve sekcije sodišča, leta 2022 pa tudi za enega od dveh podpredsednikov sodišča.

Pred začetkom opravljanja sodne funkcije v Strasbourgu je bil med drugim profesor kazenskega prava ter odvetnik in partner v Odvetniški družbi Čeferin. Od leta 2019 je tudi član odbora za imenovanja v ustanovitveni družbi Thomson Reuters.

ESČP nadzira spoštovanje evropske konvencije o človekovih pravicah v 46 državah članicah s skupaj več kot 700 milijoni prebivalcev. Sestavlja ga po en sodnik iz vsake države članice. Vsak sodnik je izvoljen za devetletni mandat, ki ga ni mogoče obnoviti.