Sanje in ne nočna mora Nove Gorice in Gorice

Evropska prestolnica kulture (EPK) Nova Gorica - Gorica je svetilka v temni noči, ki je zajela Evropo, saj so prebivalce obeh mest teden dni nazaj, če ne drugo, združile vsaj skupne sanje. V to sta prepričana Paolo Rumiz in Edvin Hladnik Milharčič, ki sta v milanski knjigarni Mondadori razmišljala o mejah ter o evropskih nočnih morah, ki jih je otvoritev EPK vsaj za nekaj ur razblinila.

Tržačan, ki živi v Sloveniji v vasi pod Kokošjo, in Novogoričan, sta bila gosta Massimiliana Finazzerja Floryja. Njegova je zamisel za pobudo (pokrovitelj je Dežela FJK) z naslovom Potovanje v kulturo na meji.

Hladnik Milharčič je bil v soboto, 8. februarja, na goriških ulicah in trgih. Slišal je italijanščino, slovenščino, furlanščino in še druge jezike, presenečen je bil, da je na ulice prišlo toliko mladih. Zdelo se mu je, da prebivalci obeh mest vsaj za en dan sanjajo enako, ne glede na jezikovno in narodno pripadnost.

Pred nekaj leti se je Rumiz preselil v Slovenijo, kjer se zelo dobro počuti. Italijanski vojaki in policisti, ki jih vsak dan srečuje na meji, so tam popolnoma po nepotrebnem. Prepričan je, da tudi sami ne vedo zakaj. Zastražene meje pomenijo, da Evropa šteje vse manj, vse večjo težo pa imajo države.

Rumiz je pred kratkim po gozdu pospremil do meje z Italijo migranta iz Bangladeša. Bila sta izmučena in brez prtljage, pri sebi sta imela le mobilna telefona. Ko je starejši vstopil v Italijo, se je zjokal od sreče. Gotovo ni vedel, kaj ga čaka, a njegove solze so bile solze sreče, da je prišel na cilj, za katerega se je tako trudil in tvegal življenje.