»Rodila sem se v Italiji, Jugoslaviji in Hrvaški«

Nedavno umrla italijanska novinarka, političarka in pisateljica Rossana Rossanda ni nikoli izpostavljala, da se je rodila v Pulju, čeprav je to mesto močno zaznamovalo njeno mladost. Njena mama je izhajala iz družine italijanskih istrskih iredentistov (a doma se ni govorilo o politiki), njenega očeta je leta 1929 hudo prizadela svetovna gospodarska kriza, tako da sta jo starša, skupaj s sestro, poslala k teti v Benetke.

Otroštvo v Istri je na nek način dolgo odpisala, a nanj se je nato večkrat spomnila v zrelih letih. V nekem intervjuju je povedala, da so ji na osebni izkaznici trikrat spremenili matično državo: najprej je bila rojena v Italiji, nato v Jugoslaviji, na koncu na Hrvaškem. Ironija usode za žensko, ki se je imela za komunistko in ki ni verjela v državne meje.

V njeni življenjski in politični zgodbi se zrcali razburkana zgodovina italijanskih komunistov, njihov idealizem, a obenem tudi njihova velika protislovja in razočaranja. Rossanda je bila partizanka, nato funkcionarka KPI in poslanka, »požrla« je sovjetsko invazijo Madžarske, a ne tiste na Češkoslovaškem, ki jo je italijanska partija sicer obsodila, a ne dovolj jasno in odločno. To je bil glavni, a ne edini povod za rojstvo revije in zatem dnevnika il Manifesto, katerega pobudnikom se je partijski aparat zdel vse več birokratski in utesnjujoč, čeprav so bili tudi sami nekoč njegov sestavni del.