»Razkola med krovnima ni«

Leto 2020 sta za krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svet slovenskih organizacij, zaznamovala zlasti dva dogodka – pandemija covida-19 in julijska stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu, ki je sovpadala z začetkom njegovega vračanja Slovencem. Pandemija je po sili razmer spremenila način delovanja tako krovnih organizacij kot njihovih več kot 300 članic – zvez, organizacij, ustanov, društev v Furlaniji - Julijski krajini. Je pa tudi ljudi prikrajšala za množično proslavljanje 13. julija: Predsednik SSO Walter Bandelj upa, je bilo slišati na torkovem skupnem srečanju z mediji v galeriji Ars na goriškem Travniku, da bo v prihajajočem letu le priložnost za večji dogodek. Spomnil je tudi na spravni stisk rok predsednikov Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja pred bazoviškima spomenikoma. To dejanje je po njegovi oceni odprlo nov kanal komunikacije z drugače mislečimi, s katerimi je treba vsakodnevno ohranjati dialog. Tržaški župan Roberto Dipiazza je dva meseca kasneje, na tradicionalni septembrski proslavi v Bazovici, dejal, da štirje junaki niso teroristi.

Koronavirus je pretrgal stike med pripadniki manjšine, utihnile so šole, dejavnosti društev, gledališče, skupnost je ostajala živa samo preko medijev – izpostavljeni osamitvi smo razumeli, kako pomembno vlogo imajo, je prepričana predsednica SKGZ Ksenija Dobrila. Krovni organizaciji sta se kljub virusu skozi vse leto dogovarjali, usklajevali stališča, ki sta jih nato skupaj zagovarjali pred institucijami – od predsednikov države do ministrov, rektorja ... To ni le »paradiranje«, temveč se kaže tudi v konkretnih dosežkih, ocenjuje predsednica: največji je seveda že omenjeni začetek vračanja Narodnega doma in ustanovitev skupne fundacije, ki bo zanj skrbela, v Trgovskem domu so danes taki prostori, »da bi bili naši predniki nanje ponosni«, kmalu bomo Slovenci stali tudi na pragu Narodnega doma pri Svetem Ivanu. V prihodnjem letu nameravata s pomočjo Slovenije zastaviti sile za mrežo slovenskih jasli v vseh treh pokrajinah, kjer živijo Slovenci, saj je pridobivanje novih govorcev slovenskega jezika eno ključnih vprašanj za obstoj skupnosti.

Vse to nastaja iz vsakodnevnega marljivega dialoga, na koncu katerega se krovni organizaciji uskladita in v središče postavita poglavitno vprašanje, pravi Dobrila; včasih se ne strinjamo, a razkola med krovnima ni, zatrjuje Bandelj.