Račiška pečina blizu Podgrada na seznamu svetovne geološke dediščine
Mednarodna zveza za geološke znanosti (IUGS) je danes na 37. mednarodnem geološkem kongresu v Busanu objavila seznam Drugih 100 geoloških dediščin IUGS. Nanj se je pod zaporedno številko 126 uvrstila tudi Račiška pečina. Gre za kraško jamo v jugozahodni Sloveniji, v bližini Podgrada v Ilirski Bistrici, ki se ponaša z izjemnim sedimentnim profilom, ki sega od poznega pliocena do danes.
Kot so sporočili z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, si je Račiška pečina mesto na seznamu priborila zaradi svoje izjemne pomembnosti za stratigrafsko-sedimentno dediščino. Zasluge za uvrstitev gredo njenemu geološkemu profilu, kjer se izmenjujejo plasti sige in gline, bogate s fosilnimi ostanki ter kronostratigrafskimi informacijami, zapisi podnebnih sprememb in obratov magnetnega polja, kot je obrat Matuyama-Brunhes.
Paleontološke najdbe, kot so najstarejši znani fosil jamskega polža Zospeum sp., star približno dva milijona let, in ostanki jamskega medveda Ursus ex gr. spelaeus, ki je starejši od 72.000 let, razkrivajo tudi pomembne podatke o preteklih ekosistemih, so navedli.
Objava Drugih 100 geoloških dediščin IUGS je bila eden od glavnih dogodkov drugega dne 37. mednarodnega geološkega kongresa, so v sporočilu za javnost navedli organizatorji. V tej globalni pobudi je sodelovalo več kot 700 strokovnjakov iz 80 držav in 16 mednarodnih organizacij.
Objava Drugih 100 geoloških dediščin IUGS sicer nadaljuje globalno pobudo, ki se je začela z objavo Prvih 100 med dogodkom ob 60. obletnici IUGS leta 2022 v Zumaji. Glavni cilj tega sodelovalnega programa, ki ga vodi IUGS, je dati najvišje priznanje tistim lokacijam, ki so ključnega pomena za geološke znanosti. »So mesta, kjer so bile odkrite pomembne informacije o Zemlji in njeni zgodovini, ter mesta, ki so prispevala k razvoju geološke znanosti. Nahajajo se po vsem svetu in so geološko raznolike,» so še navedli organizatorji.
Vsaka štiri leta kongres tako združi pomemben del geološke skupnosti z vsega sveta. Tako seznam Drugih 100 kot tudi Prvih 100 sta slikovito predstavljena in opisana v knjigi, dostopni na spletnih straneh Mednarodne komisije za geološko dediščino.