Putina zanimal »slovanski« Trst

Tržaški novinar in pisatelj Paolo Rumiz je v včerajšnji knjižni prilogi Robinson dnevnika La Repubblica predstavil življenjsko in politično pot ruskega predsednika Vladimirja Putina. Pisec med drugim piše o Putinovem obisku v Trstu novembra leta 2013, ko je ruski predsednik skupaj s tedanjim predsednikom italijanske vlade Enricom Letto vodil italijansko-ruski meddržavni vrh.

Rumiz pripoveduje, da je Putin v palači na Velikem trgu vprašal svojega gostitelja Letto, če v Trstu govorijo tudi slovanske jezike. »V mestu od vedno živijo Slovenci, a tudi precej priseljenih Srbov,« mu je odgovoril italijanski politik. »Lepo, da je Velika mati prišla do Trsta«, je z nasmeškom na ustih pripomnil Putin. Njegove besede po mnenju Rumiza niso bile »neke vrste potegavščina, ampak spontani izraz bulimije (motnje pri hranjenju) imperija, ki mu vedno zmanjkuje življenjski prostor in v katerem se Rusija postavlja kot zaščitnica sveta, ki ni več Zahod«.

Ne vemo, če je Putin, kot piše Rumiz, res vprašal Letto o slovanski prisotnosti v Trstu. Ne bi hoteli vsekakor, da bi bralci Robinsona dobili vtis, da so tržaški Slovenci, ki kot Rusi govorijo slovanski jezik, tako ali drugače potomci Rusov, kot so za nekatere Rezijani, ki naj bi namesto slovenskega narečja govorili jezik podoben ruščini. Rumiz je tudi zapisal, da je Putina, ki je mesto videl le z okna na Velikem trgu, Trst spominjal na rojstno mesto Sankt Peterburg.