Prosek v Pragi in Prosek pri Trstu

Kaj bi bilo, če bi se v spor glede rabe in zaščite imena vina prosekar/prosecco/prošek, poleg pridelovalcev na Hrvaškem, domačih (naših) vinogradnikov in konkurentov iz Veneta vključili tudi Čehi? Na prvi pogled se zdi, da bi imeli kar nekaj trdnih argumentov. V okolici Prage je od nekdaj znano vinorodno območje, kjer je več krajev, katerih imena spominjajo na prisotnost vinske trte. Ena od četrti češke prestolnice so Vinohrady. V sklopu velemesta, nedaleč od Vltave in starega mestnega jedra je tudi Prosek. Danes je ime že težko najti na zemljevidu velikega mesta, ki šteje okrog poldrugi milijon prebivalcev. V prvi polovici 18. stoletja je bil Prosek samostojen primestni kraj nad Vltavo, tam, kjer se reka v ostrem zavoju usmeri proti severovzhodu.

Dvojček našega Proseka se ponaša s starodavno cerkvijo sv. Vaclava, nekdanje vinograde (vinice po češko) je žal prekril beton. Le tu in tam je še opaziti kakšno trto po vrtovih in menda se je ohranil tudi manjši vinograd, me je z današnjim stanjem seznanila znanka, rojena Pražanka, ki se je pred nekaj leti priselila na Goriško in si tu ustvarila družino. Da ima naš Prosek dvojčka na Češkem, sem odkril po naključju. Prago sem sicer obiskal skupaj z družino že pred skoraj tremi desetletji, opazoval in beležil podrobnosti in razlike z našo Slovenijo, vključno s krajevnimi imeni, ki so, vsaj zame, nekakšna vizitka vsakega kraja. Prosek se mi je nekako izmuznil. Morda tudi zato, ker je bil že takrat in danes še bolj nepomemben delček milijonskega mesta.

Že na začetku devetdesetih let je bilo to starodavno naselje že povsem obkoljeno z velikimi stanovanjskimi bloki. V katalogu razstave z naslovom Panorami della Mitteleuropa, ki so jo pred skoraj tremi desetletji postavili na goriškem gradu in ki sem ga po dolgem času ponovno vzel v roke, je prikazan tudi izsek vodnika potovanja z vlakom po Kaiser Ferdinands Norbahn, železnici, ki je povezovala Dunaj s Prago. V publikaciji je objavljen zemljevid pokrajin in mest ob progi in na tem zemljevidu je zabeleženo krajevno ime Prosek, ime vasi v takratnem predmestju Prage. Železno cesto, eno prvih v Avstriji, so zgradili v Prešernovem času (1839), glavno postajo na Dunaju pa so takrat postavili v samo treh (!) letih.

Dunajski založnik Rohrmann je tako leta 1845 natisnil vodnik po omenjeni progi. Pravzaprav je vodnik izšel v treh delih in zadnji (tretji) opisuje odsek proge med Olomucem in Prago. Publikacija je bila tiskana na kar 212 centimetrov dolgem in 17 cm širokem listu papirja, prepognjenem v obliki knjige. Imena krajev in pokrajin so v nemški obliki, ker je bila pač nemščina takrat uradni jezik. Zanimiva pa je ugotovitev, da je prav ime Prosek ostalo nespremenjeno. O tem kako, da imena niso ponemčili, lahko samo ugibamo. Slovenski jezikoslovci se že dolgo ukvarjajo s preučevanjem nastanka in pomena krajevnega imena Prosek. Že Miklošič je ugotavljal, da je ime najverjetneje izpeljano iz apelativa 'preseka' (beseda v ženskem slovničnem spolu, oziroma 'presek' (m) «, kar pomeni 'sredi gozda ali goščave posekano območje, pot, stezo' in da so podobna imena razširjena tudi po drugih slovanskih deželah. Ime, lega, tradicija, značilnosti pokrajine in zgodovina so točke, ki nekako povezujejo naš in praški Prosek. Cerkev (kostel) sv. Vaclava v »praškem« Proseku je bila verjetno zgrajena v 11. stoletju, lahko preberemo na spletu. Kdaj je bil kraj s tem imenom prvič omenjen iz objavljenih podatkov pa ni znano.

Kaj še imata skupnega Prosek in Prosek. Oba kraja sta nastala in se razvijala v okolici večjega mesta. Praga je ob hitrem razvoju zlasti v drugi polovici 18. stoletja že vsrkala prej samostojni primestni kraj. Kakšna bo usoda »našega« Proseka bomo videli v naslednjih desetletjih. Bolj zapletena in še zmeraj nedorečena pa je zgodba o izvoru in rabi imena prosekar, prošek, prossec, prosecco za vino. Najbolj verjetna in logična se zdi razlaga, da se je ime danes znane in tržno uveljavljene penine preneslo iz imena kraja na vino. Podobno kakor v primeru tokajca, odličnega belega briškega in furlanskega vina, kjer se je večletni spor rešil v korist Madžarov.

Prerekanje in nasprotne si trditve glede izvora in pomena imena vina prosek, prosecco , (vino pridobljeno iz posušenih jagod) trajajo vsaj že poldrugo stoletje. Da je iz apelativa preseka nastalo več podobnih ali enakoglasnih ledinskih imen potrjujejo beležke v katastrskih listinah. V popisu parcel franciscejskega (napoleonskega) katastra za davčno občino Bračan, v furlanščini Brezan, je zabeleženo ledinsko ime Preseca. Parcela št. 222 je na območju griča, kjer stoji starodavna cerkev sv. Jurija in kjer je bilo nekdaj tudi pokopališče. V popisu je parcela opredeljena kot pašnik. Pravdanje o pravici rabe imena za vino prosek/prossec/prosseco se bo zagotovo nadaljevalo tudi v novem in naslednjih letih. Morda s spoznanjem več o povezanosti med imenom vina in slovenskim/slovenskim toponimom. Priložnost več, da ob praznovanju novega leta nazdravimo s pravim, »našim« prosekarjem.