»Priključitev in ne vrnitev Primorske«

V Sloveniji bodo jutri obeležili praznik vrnitve Primorske matični domovini, ki bo s prihodnjim letom najbrž uradno postal praznik priključitve Primorske. Tako se je v torek na predlog primorske poslanke stranke SD Meire Hot odločil državni zbor, zakon pa še ni polnomočen, ker so nekateri državni svetniki (prvi podpisnik Branko Tomažič) predlagali odložilni veto. Njegovi predlagatelji trdijo, da je bila Primorska vedno del slovenskega narodnostnega ozemlja, zato ne moremo govoriti o priključitvi, temveč le o vrnitvi.

Praznik so uvedli v spomin na 15. september 1947, ko so v skladu s pariško mirovno pogodbo Zgornje Posočje, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Jugoslavije. Besedi vrnitev in priključitev sta bili od vsega začetka predmet političnih razhajanj, ki se še niso polegla, kot priča zahteva po odložilnem svetu s strani nekaterih državnih svetnikov. Za besedo priključitev se je opredelila Zveza združenj borcev za vrednote NOB.

Polemike so odmevale tudi v državnem zboru, ki se je z glasovi 51 poslancev vladne večine opredelil za spremembo naziva praznika, proti je bilo 22 predstavnikov desnosredinske opozicije. Poslanec italijanske narodnosti, ki je bila vedno precej kritična do praznika, Felice Žiža se je vzdržal glasovanja.