Pred 44 leti v Bologni sramoten neofašistični pokol

Bologna je bila 2. avgusta 1980 »prizorišče neusmiljene neofašistične subverzivne strategije«, pri kateri so pomagale skupine, ki so skušale napasti svobodo, ki so si jo Italijani priborili. Tako je v krajši poslanici ob današnji 44. obletnici neofašističnega pokola na železniški postaji v Bologni, ki je terjal 85 smrtnih žrtev in 200 ranjenih, zapisal predsednik republike Sergio Mattarella.

Ob obletnici je prišlo tudi do polemike med predsednikom združenja svojcev žrtev Paolom Bolognesijem in premierko Giorgio Meloni. V svojem govoru na komemoraciji je Bolognesi med drugim dejal, da korenine bolonjskega atentata segajo v zgodovino italijanskega postfašizma oz. v organizaciji Ordine Nuovo in Avanguardia Nazionale, ki sta danes polnopravni del italijanske vladne desnice. Meloni je te besede označila kot neutemeljen in prekomeren napad nanjo in vlado, kar je po njenem zelo hudo in nevarno. Pri tem je premierka spomnila, kako njena vlada nadaljuje z odpravljanjem tajnosti arhivskih dokumentov. To pa ni prepričalo Bolognesija, ki je premierko pozval, naj neha igrati žrtev, saj ona ni žrtev, ampak nekdo, ki se iz žrtev dela norca.