Praznik v politično razklani Sloveniji

Današnji praznik slovenske kulture je blagodejno vplival na Ljubljančanke in Ljubljančane, ki so se kar množično zgrnili v mestno jedro in »zasedli« Prešernov trg, da bi se poklonili velikemu pesniku. Zelo veliko je bilo družin z otroki, mnogi so polagali cvetje pod Prešernovim spomenikom, kjer je dopoldne položil venec tudi predsednik republike Borut Pahor. Praznično je danes v vseh slovenskih mestih, posebno v Kranju, ki velja za Prešernovo mesto in kjer je pesnik tudi pokopan.

Na praznovanje slovenskega kulturnega praznika seveda močno vpliva pandemija, ki onemogoča zbiranja ljudi in torej javne poklone Prešernu. Slovenke in Slovenci verjamejo v povezovalno moč kulture, ne pa v povezovalno moč politike in politikov.

Kultura je eden ključnih temeljev slovenske nacije in samostojne države, je v poslanici ob prazniku zapisal premier Janez Janša. Glede na njeno poslanstvo bi od kulture pričakoval bolj državotvorno držo, saj so trenutne razmere po njegovih besedah preveč resne, da bi se »nanje odzivali skozi ulični aktivizem, grožnje in mazaške akcije«. »V razdeljeni javnosti, kakršna je v teh časih slovenska, ob naraščanju nestrpnosti, sovražnega govora in v času pandemije, ko bi kultura kot najvišji izraz inteligence in razvitosti družbe lahko bila izjemen povezovalni člen, bi od ministra Vaska Simonitija pričakovali, da se bo postavil na kulturne okope in se javno in z vsemi močmi boril za kulturni sektor,« pa je mnenja predsednica stranke SD Tanja Fajon.