Pot Slovencev v Rim ni bila posuta z rožami

Slovenci so bili od leta 1963 izvoljeni v italijanski parlament z različnimi volilnimi zakoni, a vsi s skupnim oziroma podobnim političnim predznakom. Marija Bernetič (1963-1968), Albin Skerk (1968-1976), Jelka Gerbec (1976-1987) in Stojan Spetič (1987-1992) so bili izvoljeni na listi Komunistične partije Italije (KPI). Njihovi nasledniki – Darko Bratina (1992-1997), Dimitrij Volcic (1997-2001), Miloš Budin (2001-2008), Tamara Blažina (2008-2018) in sedanja senatorka Tatjana Rojc – pa s strankami, ki so nasledile KPI. Z njihovo izvolitvijo nikoli ni šlo zlahka, nekateri so sicer imeli lažje, drugi hujše težave.

Prvi štirje parlamentarci so bili izvoljeni s proporcionalnim volilnim sistemom, ki je bil v veljavi skoraj ves povojni čas. Bratina (drugi in tretji mandat), Volcic in Budin (prvi mandat) so bili izvoljeni v senatnih okrožjih t.i. Mattarelluma, Budin (volitve 2006) in njegova naslednica Tamara Blažina pa sta bila izvoljena z zakonom, ki ga je leta 2005 oblikoval ligaški politik Roberto Calderoli.

Aktualna senatorka Rojc je bila izvoljena s pravili, s katerimi bodo 25. septembra volivke in volivci izvolili nov številčno zelo skrčeni parlament in ki ga zakonodajalec ni prilagodil krčenju števila parlamentarcev, čeprav bi moral to storiti. Gre za t.i. Rosatellum, ki kot njegov predhodnik ni zagotavljal vladne in politične stabilnosti v državi. Prej nasprotno, saj je Italija v zakonodajni dobi 2018-2022 doživela tri vlade, a za to ni kriva le volilna zakonodaja. Tatjana Rojc, druga na senatni strankarski listi DS v FJK, je bila marca pred štirimi leti izvoljena, ker je bil nosilec liste Tommaso Cerno sočasno izvoljen v milanskem mestnem okrožju.