Dve leti po požigu tržaškega Narodnega doma so fašisti 1. in 2. oktobra 1922 izvedli pohod na Bocen, ki je bil neke vrste uvod pohoda na Rim, ki je konec oktobra istega leta odprl pot diktaturi Benita Mussolinija. Kot je bil požig Narodnega doma naperjen proti Slovencem in ostalim slovanskim narodom, so fašisti s pohodom na Bocen pričeli z ustrahovanjem tamkajšnje nemško govoreče skupnosti. Črnosrajčniki so nasilno odstavili bocenskega župana Juliusa Perathonerja in predstavnika državne uprave Luigija Credara. Nemško govoreči župan je odločno nasprotoval priključitvi Južne Tirolske Italiji, Credaro pa je kot državi lojalen funkcionar obsojal in preganjal fašistično nasilje nad pripadniki nemške in ladinske skupnosti. Fašisti so takrat tudi napadli največjo nemško šolo v mestu.
Stoletnice fašističnega pohoda se v Bocnu spominjajo s številnimi prireditvami in pobudami, južnotirolska prestolnica je bila v ta namen proglašena za mesto spomina 2022. Obletnice žalostnega dogodka sta se med drugim spomnila župan Renzo Caramaschi in predsednik pokrajinske uprave Arno Kompatscher.
»Stoletnica pohoda nam pomeni svarilo, da zgodovine ne smemo nikoli pozabiti in da moramo vedno spoštovati demokracijo in svobodo«, je dejal Kompatscher. Poudaril je, da so v Bocnu fašistične spomenike spremenili v civilna obeležja, zloglasno Mussolinijevo geslo »verjeti, ubogati in boriti se« pa postavili na glavo in ga spremenili v »noben človek nima pravice ubogati«.