Pasolini za bratovo smrt ni krivil Slovencev

Pier Paolo Pasolini (v soboto je bila stoletnica rojstva) je imel mlajšega brata Guida, ki je kot 19-letni partizan februarja leta 1945 padel pod streli komunistično usmerjenih partizanov. Guido Pasolini (partizansko ime Ermes) je bil pripadnik partizanske edinice Osoppo, ki je na Toplem vrhu v zahodni Benečiji nad Porčinjem (v it. Porzus) padla v zasedo partizanske enote Garibaldi Natisone pod poveljstvom Maria Toffanina-Giacce. Ranjenemu Pasoliniju je uspelo prebežati v furlansko nižino, nekaj dni se je skrival, a so ga potem domači partizani izročili pripadnikom enote Garibaldi Natisone, odgovornim za Porčinj, ki so ga v hladnokrvno ubili.

Sodni procesi so dokazali, da je za pokolom nad Porčinjem stala videmska federacija KPI, ki je sicer vedno trdila, da je šlo za samoglavo kriminalno dejanje Toffanina in tovarišev. Sodišča niso dokazala, da je pokol, kot trdijo nekateri zgodovinarji in zlasti mnogi politiki, spodbudilo, če ne ne naročilo slovensko partizansko gibanje.

»Guido je bil prepričan antifašist in bi bil danes politično gotovo na moji strani,« je napisal Pier Paolo, ki ni mogel razumeti »bratomornega pokola«. Guido, je dodal, je imel veliko prijateljev med komunistično usmerjenimi partizani, bil je njihov sopotnik, a ni soglašal z »nacionalističnimi težnjami Titovih borcev, ki so si hoteli prilastiti več ozemlja od tistega, kar jim pripada«.

Pasolini, ki ni prenesel nacionalizma in nacionalistov, ni za bratovo smrt nikoli krivil slovenskih partizanov, glede pokola nad Porčinjem tudi ni pristajal na enostranske razlage italijanske desnice. Bil je prepričan antifašist, čeprav ga je zelo motil tudi »fašizem antifašistov«.