Paritetni odbor složno proti krčenju slovenskih ravnateljstev

Potem ko se v koncu julija člani institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine sestali in ugotovili, da niso sklepčni, zaradi česar se je odvila le razprava o točkah, ki so bile na dnevnem redu, so včeraj na predsedstvu deželne vlade spet sedli za mizo, se prešteli in ugotovili, da lahko zagrizejo v dnevni red.

V uvodnem delu seje, ko so potrjevali zapisnik zasedanja odbora iz lanskega septembra, je Bojan Brezigar, član odbora, ki je slednjemu med letoma 2007 in 2012 tudi predsedoval, postavil pod vprašaj sklepčnost s sklicevanjem na vprašanje dejanske paritetnosti odbora. Želel je, da bi se nekateri člani odbora opredelili glede tega, če so pripadniki slovenske manjšine ali pač ne. Predsednik paritetnega odbora Marko Jarc je po včerajšnjem zasedanju komentiral, da se mu zahteva o samoopredeljevanju članov ni zdela umestna. Pri tem ni bil sam: pobuda ni prodrla, saj so jo člani odbora zavrnili (sedem glasov je bilo proti, trije vzdržani, predlagatelj pa ni glasoval).

Paritetni odbor je zatem prisluhnil odvetnikoma Ivanu Jevnikarju in Paolu Vizintinu, ki sta spregovorila o svojih izkušnjah v sodnih postopkih. Natančneje o uporabi in tolmačenju 8. člena zaščitnega zakona (št. 38/2001) - ta zadeva rabo slovenskega jezika v javni upravi - v postopkih pred sodnimi oblastmi. Po navedbah predsednika Jarca so si bili v paritetnem odboru enotni, da je razlaga omenjenega člena kompleksnejša od tiste, h kateri se na žalost v zadnjih časih nagiba sodna praksa - na tržaškem in vrhovnem sodišču -, ki pravico do rabe slovenskega jezika interpretira dokaj restriktivno. V odboru je zato prevladalo mnenje, da razlaga sodišč ni najbolj koherentna in da tudi ni skladna ne z ustavnimi principi kot tudi ne s principi, ki izhajajo iz mednarodnih zavez. Zaradi tega bo Jarc pripravil dopis, po odobritvi - najbrž na prihodnji seji odbora, 27. oktobra - pa ga bodo posredovali javnim organom in koncesionarjem, ki upravljajo javne službe, s pozivom, naj spoštujejo predpise o rabi slovenskega jezika v javni upravi.

Zelena luč za izpopolnjevanje

Napovedano predstavitev Erike Hrovatin, vodje Centralnega urada za slovenski jezik, o podiplomskem izpopolnjevalnem programu za prevajanje pravnih besedil iz italijanščine v slovenščino, so preložili na prihodnje zasedanje, paritetni odbor pa je prižgal zeleno luč nadaljnjemu financiranju omenjenega podiplomskega programa, ki se je izkazal za uspešnega.

Povabili bodo Alessio Rosolen

Predzadnja točka na seji dnevnega reda je bilo vprašanje krčenja šolske mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. napovedano zmanjšanje števila slovenskih ravnateljstev, o katerem je izčrpno poročal Igor Giacomini, član paritetnega odbora, ki vodi Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu in torej tudi predseduje deželni šolski komisiji za pouk v slovenskem jeziku.

Kot je po zasedanju navedel predsednik paritetnega odbora Marko Jarc, iz Giacominijevega poročila izhaja, da bi zmanjšanje števila slovenskih ravnateljstev predstavljalo tudi kršenje raznih zakonskih predpisov. »Slovenskega šolstva v Italiji ni primerno obravnavati z istimi merami in utežmi kot za italijansko šolstvo, saj v tem primeru pride do negativne diskriminacije slovenske stvarnosti, za katero je treba upoštevati širšo realnost in njene specifike,» meni Jarc.

Da je vprašanje slovenske šolske mreže še kako občuteno, dokazuje tudi razprava, ki je sledila in v kateri je sodelovalo več članov in članic odbora.

Paritetni odbor bo zato na prihodnje zasedanje povabil Alessio Rosolen, ki je v deželni vladi FJK pristojna za šolstvo, da bi pojasnila, kako namerava deželna vlada postopati v zvezi s tem vprašanjem. Rosolen je že pred časom napovedala, kar je nedavno potrdila tudi senatorki Tatjani Rojc, da ne izključuje možnosti izpodbijanja odločitve ministrstva za šolstvo, ki je prižgalo zeleno luč zmanjšanju števila slovenskih ravnateljstev za tri. Proti krčenju slovenske šolske mreže je po Jarčevih besedah v paritetnem odboru včeraj vladala složnost.

Zaradi tega namerava paritetni odbor pisati ministrstvu za šolstvo, ki ga vodi Giuseppe Valditara, in ga pozvati k spoštovanju specifik slovenskega šolstva ter zakonskih predpisov, ki ga ščitijo. Pri tem se nameravajo sklicevati tudi na dejstvo, da je ministrstvo povsem zaobšlo deželno šolsko komisijo, čeprav bi jo pred vsakim odločanjem o slovenskem šolstvu morali zaprositi za mnenje, je dejal Jarc in sklenil: »Postavlja se torej vprašanje, kaj se zgodi, če do odločanja pride mimo mnenja deželne komisije. Je tak postopek sploh še legitimen?«