Nedelja, 22 december 2024
Iskanje

Paritetni odbor bo predlagal rešitev za priznanje Sindikata slovenske šole

Člani odbora so se seznanili tudi z novim statutom tržaškega konservatorija, ki je odprt slovenski narodni skupnosti

FJK |
19. sep. 2022 | 19:04
Dark Theme

Institucionalni paritetni odbor je danes popoldne na sedežu deželne vlade Furlanije - Julijske krajine v Trstu prvič v mandatu predsednika Marka Jarca zasedal »v živo«, saj so doslej zaradi pandemije novega koronavirusa seje potekale na daljavo. Člani odbora so ob tej priložnosti prisluhnili vodji Sindikata slovenske šole Katji Pasarit in predsedniku upravnega odbora tržaškega konservatorija Giuseppe Tartini Lorenzu Capaldu. Katja Pasarit je izpostavila v prvi vrsti težave zaradi pomanjkanja t.i. tehničnega podpisa, ki bi sindikatu omogočil polnopravno prisotnost pri pogajanjih na deželni ravni. Zaščitni zakon za Slovence v Italiji št. 38/2001 sicer predvideva priznanje SSŠ, ki bi tako moral imeti vse sindikalne pravice, a tako ni. Glede tega, je novinarjem dejal predsednik Marko Jarc, so člani odbora po razpravi sklenili, da bodo o tem vprašanju dodatno razpravljali na prihodnji seji (datum le-te še ni bil določen), na kateri bi morali tudi oblikovati besedilo s konkretnimi predlogi, kako uresničevati pravice SSŠ.

Nobenega sklepa, saj za to ni pristojen, pa odbor ni zavzel glede novega statuta konservatorija Tartini. Vendar so člani odbora z zanimanjem prisluhnili besedam predsednika konservatorija Lorenza Capalda, ki se mu izteka mandat in je orisal besedilo statuta, v katerem je med drugim predvidena tudi promocija raziskovanja in poučevanja glasbene kulture slovenske narodne skupnosti in drugih skupnosti, ki so zgodovinsko prisotne na tržaškem ozemlju. Prav tako statut predvideva mednarodno sodelovanje ter priznanje pravic pripadnikov slovenske in drugih skupnosti tudi z ustanovitvijo njim namenjenega urada. Po besedah predsednika paritetnega odbora Marka Jarca je predsednik konservatorija Capaldo naredil vse, kar je bilo mogoče, da se slovenščina in slovenska glasbena kultura vključita v delo konservatorija. Glede preostalega, med katero spada ustanovitev avtonomne slovenske sekcije v okviru konservatorija (tudi to določa zaščitni zakon in sicer v roku treh mesecev po začetku veljave zakona, a tudi to je ostalo mrtva črka na papirju), pa bo moral po vsej verjetnosti ukrepati zakonodajalec, meni Jarc.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava