»Orbán bo zasenčil predsedovanje Madžarske«

István Szent-Iványi je madžarski politolog, trenutno profesor diplomacije in mednarodnih odnosov na eni izmed zasebnih univerz v Budimpešti, pred leti pa zelo aktiven v politiki. V obdobju 2004–2009 je bil evropski poslanec liberalne stranke, nato diplomat, med drugim veleposlanik v Sloveniji, dokler Madžarski ni zavladal Viktor Orbán.

Na zadnjih parlamentarnih volitvah je bil zelo aktiven v združeni opoziciji, ki pa, kot znano, na volitvah ni uspela. Je tudi avtor zanimive knjige z naslovom Quo vadis, Hungaria?, v kateri obravnava zunanjepolitično umestitev Madžarske in njene perspektive.

Začela bi kar z zadnjimi mednarodnimi pobudami vašega predsednika vlade. Ali Viktor Orbán res misli, da lahko zato, ker Madžarska trenutno predseduje Svetu EU, zastopa stališča v nasprotju z uradnimi stališči Evropske unije?

Kar počenja Orbán, bo seveda zasenčilo predsedovanje Madžarske. Madžarska je oblikovala dober program predsedovanja, zadeval je pomembna evropska vprašanja, vključno s konkurenco in drugimi ekonomskimi vprašanji. Zdaj o tem ne razmišlja nihče, ker je predsednik vlade s svojimi pobudami zasenčil vsebino predsedovanja. Mislim tudi, da je s svojimi nastopi naredil medvedjo uslugo Evropski uniji, saj ni zastopal skupnih stališč. Na primer, njegov zunanji minister je na švicarski konferenci o Ukrajini podpisal skupno stališče, ampak predsednik vlade je izpostavil povsem drugačne poglede, ki niso usklajeni ne z Evropsko unijo in seveda niti z Ukrajino. Šel je v Kijev, ampak ni povedal nič od tistega, o katerem so se prej dogovorili.

Ko je bil v Kijevu, mu je Volodimir Zelenski ponudil roko, ampak on je stisk roke zavrnil. To smo videli na vseh zahodnih televizijskih sporedih.

A res? Na Madžarskem tega sploh nismo vedeli. Pri nas so poročali, da je bilo srečanje uspešno, namenjeno predvsem mirovnemu procesu, pa tudi dvostranskim odnosom, ki so bili v zadnjih dveh letih zelo nihajoči. To je bilo njuno prvo dvostransko srečanje; prej sta se nekajkrat srečala na mednarodnih konferencah. Tokratno srečanje so ocenili kot plodno, seveda ni bilo celovitega soglasja. Orbán sam je srečanje označil kot uspešno in dejal, da bo treba poglobiti dvostranske odnose. Svoj obisk je predstavil kot mirovno misijo. To seveda ni bila nobena mirovna misija, bila je le politični piarovski proizvod. On temu pravi mirovna politika, kar seveda ni. Njegovo stališče je, da mora ostati Madžarska nevtralna, on sam pa naj bi bil edini, ki podpira mir. Njegov mir pa označuje predlog, da ukinemo kakršnokoli podporo Ukrajini, ki bo tako prisiljena v kapitulacijo. To je dejansko Putinov predlog. Samovoljno se je izbral za posrednika.

Pred časom je Orbán Ukrajino obtožil, da ne podpira tamkajšnje madžarske manjšine. Ali sta se z Zelenskim o tem pogovarjala?

O tem sta govorila na novinarski konferenci in ocenila velik napredek. Leta 2017 je Ukrajina sprejela zakonodajo o manjšinskih jezikih, ki je bila seveda namenjena predvsem ruščini, a zadevala je tudi druge jezike, med temi madžarščino. Madžarska je zaradi tega zaustavila približevanje Ukrajine Evropski uniji in zvezi Nato. Decembra lanskega leta je Ukrajina spremenila zakonodajo in zagotovila izjemo za »jezike Evropske unije«, med katerimi je seveda tudi madžarščina. Ukrajina je torej naredila zelo pozitiven korak in po tem je Madžarska pristala na začetek pogovorov o članstvu Ukrajine v EU.

Po obisku Kijeva je Orbán obiskal Moskvo. Srečanje s Putinom je bilo videti zelo prijateljsko.

Natanko tako. Potem je pisal predsedniku Sveta EU Charlesu Michelu. Pismo je tako, kot bi ga narekoval Putin, in nobenega znaka ni bilo, da bi se Orbán ogradil od Putinovih stališč: Ukrajina bi morala prepustiti več ozemlja Rusiji, nikoli ne bi smela postati članica zveze Nato in morala bi biti razorožena; pod temi pogoji bi bila Rusija pripravljena na mirovni sporazum. Ampak to ni mirovni sporazum, to je ultimat. Ni nastopal kot član Evropske unije, bil je videti kot Putinova lutka.

Celoten intervju v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.