Odnos do šole: med načelnimi zagotovili in resnično pozornostjo

Andreja Duhovnik Antoni je že več kot 25 let pedagoška svetovalka za šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki pa predstavlja le en, čeprav najvidnejši, segment njenega štiridesetletnega dela na področju šolstva in poučevanja. Kot lektorica za slovenski jezik je delovala na univerzah v Krakovu, Vidmu in Padovi, poučevala je tudi na slovenskem klasičnem liceju Primoža Trubarja v Gorici, še vedno pa posreduje znanje dijakom Jadranskega zavoda Združenega sveta v Devinu. Vse to je bilo med drugim omenjeno v utemeljitvi nagrade slovenskega ministrstva za izobraževanje za izjemne dosežke na šolskem področju, ki jo je Andreja Duhovnik Antoni prejela oktobra lani, medtem ko sta ji pred nedavnim v Narodnem domu v Trstu krovni organizaciji Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij podelili priznanje. Sogovornica namreč že dobrih 25 let skrbi za stalno izobraževanje in usposabljanje učnega kadra na slovenskih oz. dvojezičnih šolah v Italiji, kjer je po njenih besedah veliko predanih pedagoških delavcev, prav tako poudarja tudi pomen sodobnega modela poučevanja, da mladi oz. družine, ki so se odločile za vpis svojih otrok v slovensko šolo, v le-tej vztrajajo do mature. Sprašuje pa se, ali ima slovenska narodna skupnost v Italiji načrt za ukrepanje za naslednje obdobje na tem področju.

Kaj je za Vas šola?

Šola je ob ožjem in širšem družinskem okolju pomemben varen in vzpodbuden prostor odraščanja otrok in mladih; v stikih s sovrstniki in ob podpori pedagoških delavcev in vseh zaposlenih v vzgojno izobraževalnih zavodih pridobivajo znanje in izkušnje, da bi lahko polno in samostojno zaživeli.

V socialno ekonomsko razslojeni družbi šola skrbi tudi za blaženje neenakosti, v posebnih okoliščinah, kar smo še kako občutili v zadnjih dveh letih, pa daje tudi poudarek temeljnim človeškim vrednotam, med njimi sočutju in solidarnosti.

V kolikšni meri pa je današnji otrok oz. mladi človek vedoželjen?

Mladi so vedno vedoželjni, se pa to v različnem okolju in času odraža na drugačen način. Odrasli imamo znanja in izkušnje, da pomagamo otroku, učencu, dijaku to uzavestiti in da ga vzpodbujamo na njegovih močnih področjih.

Kaj pa šolniki? Na sprejemu SKGZ in SSO v tržaškem Narodnem domu ste poudarili pomen šoli predanih pedagoških delavcev, ki svojo službo razumejo kot poslanstvo. Koliko je tega danes, kakšne so Vaše izkušnje?

V naših vrtcih in šolah imamo veliko šoli predanih pedagoških delavcev; seveda so, kot povsod v vseh poklicih in delovnih okoljih, odstopanja; vendar se z vsemi zaposlenimi in z otroki, učenci in dijaki oblikuje t. i. šolska klima, kjer se odraža tudi poslanstvo posameznika, kar gotovo krepi spodbudno učno okolje.

Vas problematika vpisovanja v slovenske šole oz. nihanja pri tem kaj skrbi ali se ne bojite preveč tega aspekta?

Nihanja pri vpisu, kar se trenutno odraža predvsem v predšolskem izobraževanju in na razredni stopnji in bo seveda kasneje vidno tudi na predmetni stopnji nižje in višje srednje šole, je odraz mnogih okoliščin. Demografska nihanja so le eden od njih. Prihod otrok in učencev v slovenske vrtce in šole v Italiji ni samoumeven, nekateri se odločajo za šolanje v Sloveniji, drugi na italijanskih šolah ne le v Italiji ampak tudi na dvojezičnem področju v Slovenski Istri. Krepitev mreže vrtcev pred otrokovim tretjim letom starosti, nove celodnevne osnovne šole, vse to že poskuša zajeziti ta nihanja; ob tem pa je nujna skrb za razvijanje sodobnih modelov učenja in poučevanja, da bo slovenska šola v svojem okolišu pomenila kvalitetno izbiro za vse družine in mlade, ki se bodo odločili, da ostajajo v njej vse do mature.

Kakšen pa je odnos narodne skupnosti do svoje šole? Kaj tu opažate?

Odnos do šole širše narodne skupnosti je verjetno razpet od načelnih zagotovil, kako je šola pomemben dejavnik, do tega, kako je pozornost do nje stalna in načrtno zastavljena. Morda nimam dovolj vpogleda v delovanje narodne skupnosti, ko se sprašujem, če je med Slovenci v Italiji dorečen načrt nekega nujnega ukrepanja za naslednje obdobje. Kaj je tisto, čemur se nikakor ne bi smeli odpovedati in kako bomo te skupne vizije uresničevali?

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.