"Ne bomo uspešno ohranjali spomina na protifašizem, če bomo govorili le sami sebi"

Razstava na trinajstih panojih z besedili v slovenskem in angleškem jeziku, ki jo je Društvo TIGR Primorske pripravilo za torkov dogodek v Evropskem parlamentu o primorskih Slovencih, ki so bili med prvimi protifašisti v Evropi, je v eni izmed dvoran bruseljskega sedeža parlamenta trajala toliko, kolikor so trajali pozdravni nagovori, okrogla miza zgodovinarjev in še misli nekaterih gostov, povabljenih k razpravi, ter pevski začetek in konec. Dobri dve uri, med katerimi so se v razpravljanje o preteklem času vključevali pogledi na aktualni čas.

Mednje je sodila tudi protestna izjava, ki jo je uvodoma prebrala Jadranka Šturm Kocjan: "Društvo TIGR Primorske najostreje obsoja pokol civilnega prebivalstva v Gazi in režim apartheida, ki ga Izrael izvaja na Zahodnem bregu in okupiranih ozemljih, zato zahtevamo takojšnjo prekinitev izraelskih napadov in čimprejšnji začetek mirovnih pogajanj za zagotovitev trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Tigrovci so kot začetniki protifašističnega upora v Evropi prispevali neprecenljivo vlogo k svobodni in demokratični Evropi, zato pričakujemo, da bodo politiki Evropske unije, ZDA, Kanade, Velike Britanije, Nemčije in OZN dosegli v prekinitev agresije in obsodili brutalna dejanja genocida palestinskega naroda." Dvorana je Jadranki Šturm Kocjan pritrdila.

Okrogla miza z udeležbo tržaških zgodovinarjev, ki je sledila pozdravom in predstavitvi razstave, je pokazala, da primorsko protifašistično gibanje ponuja še veliko spodbud k raziskovanju. Ponuja pa tudi premislek, kako o preteklosti spregovoriti mladim, ki jim je "junaški odpor protifašistov ravno tako blizu kot kmečki upor ali Reformacija: nekaj, kar se je pač zgodilo, kar je treba študirati, treba se mu je pokloniti in to je to," kot je z velikim realizmom dejal Štefan Čok, eden izmed sodelujočih predavateljev. Moderiral je Milan Pahor, z Gorazdom Humarjem iz Društva TIGR Primorske sotvorec razstave.

Italija ima še vedno nerazčiščen odnos do fašizma: "Z razliko od Nemcev italijanska država ni obračunala s fašističnim režimom. Zato smo bili na primer še pred kratkim priče množičnemu shoda neofašistov z iztegnjenimi desnicami v Rimu. Toda primerov nerazčiščenega odnosa je pri nas nešteto ... Protifašizem je torej še vedno aktualen, potreben in ga moramo prenašati naprej. A ne samo kot spomin. Kjer je bila v preteklosti prelita kri, naj se danes srečujejo ljudje dobre volje, ki si želijo miru, sožitja, enakopravnosti, solidarnosti, svobode," je Milan Pahor sklenil svoj uvod v okroglo mizo.

Protifašistična gibanja, kot je bil TIGR, so imela svoje mednarodne povezave, čezmejne stike, transnacionalne vplive tako na idejni ravni kot v vsakodnevnih subverzivnih praksah. Iz redkih tiskanih virov, ki jih imamo na voljo, je razvidno, kako so slovenski in hrvaški antifašisti izhajali iz idealov francoske revolucije, se nanje sklicevali ter kot model izpostavljali Sinn Féin in mali irski narod.

Razstavo in okroglo mizo o TIGR-u in Borbi je v Bruslju omogočil slovenski evropski poslanec Matjaž Nemec. Ob njem so s pozdravi nagovorili udeležence še državna sekretarka na Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar ter sotvorca razstave Gorazd Humar, predsednik Društva TIGR Primorske, in Milan Pahor, predsednik Odbora Bazoviški junaki, ki deluje pod okriljem Narodne in študijske knjižnice iz Trsta. Zbranim v dvorani je zapel Oktet Simon Gregorčič iz Kobarida. Med vidnejšimi gosti so izstopali slovenska veleposlanica Barbara Sušnik, slovenski evroposlanci Ljudmila Novak, Franc Bogovič in Milan Brglez. Dvorano Evropskega parlamenta so napolnili predvsem Primorci; v Bruselj se je pripeljala tudi večja skupina članov Društva TIGR Primorske ter učencev in učiteljev iz Primorske. Med udeleženci je bilo tudi več osebnosti iz Tržaške in Goriške. Zbrane so po koncu okrogle mize nagovorili senatorka Tatjana Rojc, novinar in pisatelj Dušan Jelinčič, predsednica SKGZ Ksenija Dobrila, zgodovinar Salvator Žitko in raziskovalec preteklosti Ravel Kodrič. Nelida Nemec je prebrala pismo Evgena Bavčarja, v katerem je pisec izpostavil tudi pričevanja Borisa Pahorja.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.