»Narodni dom mora biti kozmopolitski in privlačen«

Za postopkom vračanja Narodnega doma v Trstu se skrivajo različne plati. Poleg nesporno simbolične, tudi čustvene note, ki jo zaradi trpke zgodovinske usode ta stavba ima za Slovence v Italiji (a ne samo), je tu še pravna plat in še katero bi lahko našli.

V pravno zakulisje prenosa lastništva Narodnega doma na slovensko narodno skupnost, o katerem sta se s predsednikom istoimenske fundacije, odvetnikom Radom Racetom, pogovarjala odvetniška kolega Tereza Pertot in Mitja Ozbič, so se v petek poglobili slovenski pravniki in pravnice v Italiji, ki so se sestali na četrtem strokovnem srečanju, kot je uvodoma pojasnil direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slori) Devan Jagodic.

Predsednik Fundacije Narodni dom Rado Race je uvodoma orisal ključne etape postopka vračanja Fabianijeve stavbe v Ul. Filzi, za katerega je odločilen zagon dala s strani italijanskega predsednika Sergia Mattarelle slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju ustno izražena pripravljenost pomagati pri uresničevanju zavez iz neformalnega dogovora, ki sta ga tedanja notranja ministra, Angelino Alfano in Karel Erjavec, zapečatila leta 2017. Povod zanj je bil, kot je včeraj v Narodnem domu povedal Race, podpora Slovenije kandidaturi Italije, da bi po selitvi sedeža Evropske agencije za zdravila (EMA) iz Londona zaradi brexita ustanova prišla v Milan. Italijanski načrti se niso izšli, EMA je naposled pristala v Amsteradmu, obveze glede Narodnega doma pa so ostale.

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku