Najemnine lani vse višje, FJK na četrtem mestu

Najemnine so tudi v letu 2024 rasle: tovrsten trend so zabeležili v vseh deželah v Italiji razen Bazilikate, kjer so padle za dva odstotka, kaže poročilo portala Idealista o nepremičninskem trgu v letu, ki se je ravnokar izteklo. Povprečno so se najemnine lani zvišale za dobro desetino, podražitve pa so na svoji koži občutili tudi najemniki v Furlaniji - Julijski krajini, ki se je prebila med dežele, v katerih je bil lani porast najemnin najbolj opazen.

Naša dežela, kjer so lani najemnine poskočile za 12,9 odstotka, se je znašla na četrtem mestu: porast je bil večji le v Kampaniji (15,9 odstotka), Kalabriji (15,2 odstotka) in Piemontu (13,4 odstotka). Nad državnim povprečjem, ki znaša 10,6 %, so še Molise (11,6 %), Lacij (11,4 %) in Veneto (11,2 %).

Na tovrsten trend, ki se na državni ravni nadaljuje že od koronavirusne epidemije naprej, medtem ko je krivulja v FJK po tem obdobju doživela več viškov, zatem pa padcev, tako da v primerjavi z državnim povprečjem ni tako konstantno vzpenjajoča, vpliva več dejavnikov, o katerih smo že večkrat pisali. Pri portalu Idealista omenjajo zlasti dva. Kot je povedal Vincenzo De Tommaso, ki vodi pisarno, kjer pri omenjenem portalu pripravljajo poročila o trendih na nepremičninskem trgu, je za rast najemnin v prvi vrsti krivo pomenljivo povpraševanje in vse manjša ponudba. »Ob tem je prišlo do pomenljivega porasta pri kratkotrajnem neturističnem najemu, ki že dosega 25 odstotkov vseh oglasov na našem portalu, vse pogostejše pa je tudi turistično oddajanje za krajši čas, ki zmanjšuje razpoložljivost na tradicionalnem stanovanjskem trgu,« navaja De Tommaso. Če ne bo ukrepov, s katerimi bi lastnike stanovanj spodbudili k dolgoročnemu oddajanju v najem, s katerimi bi izravnali neravnovesja na nepremičninskem trgu, De Tommaso napoveduje, da bi v letu 2025 podražitve najemnin lahko narasle za sedem do devet odstotkov.

Ob tem velja omeniti še dejstvo, da je v Italiji veliko praznih nepremičnin: nekatere zato, ker bi bile potrebne obnove, spet druge zato, ker jih lastniki enostavno ne želijo oddajati v najem. Po podatkih Nacionalnega statističnega inštituta Istat, ki se nanašajo na stanje v letu 2021, je v celi državi praznih 27,2 odstotka bivalnih nepremičnin, v Furlaniji - Julijski krajini je podatek rahlo nižji, vseeno pa pomenljiv, saj znaša skoraj četrtino vseh hiš in stanovanj (23,7 odstotka). Največ praznih hiš je leta 2021 bilo v videmski pokrajini, kjer je skoraj 100.000 neobljudenih objektov (28 %), sledijo Goriška (22 %), Pordenonska (20 %) in Tržaška (17 %).

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.