Na Marsu iščejo življenje

V obdobju, ko je prepovedano potovati, lahko ob branju knjige ali gledanju filma vsaj z mislijo poletimo v daljne kraje. V prihodnjih dneh celo na drug planet. Na Marsu, »četrtem kamnu od Sonca«, bo naenkrat namreč precej prometa: tam se bodo v le nekaj dneh križale kar tri različne vesoljske misije.

V torek, 9. februarja, se bo sonda Združenih arabskih emiratov al-Amal (ali Hope oz. Upanje) kot prva iz te bogate zalivske države vključila v Marsovo orbito, okoli planeta bo nato krožila eno marsovsko leto (to je 687 naših dni). V sredo, 10. februarja, bo v orbito prispel kitajski Tianwen-1 (Vprašanje nebu-1); ogledal si bo planet, čez nekaj mesecev pa nanj poslal svoje vozilo. V četrtek, 18. februarja, bo na vrsti še pristanek vozila Perseverance (Vztrajnost) ameriške agencije NASA, ki bo medijsko najbolj izpostavljen. Te misije postavljajo temelje za naslednjo veliko prelomnico, ko naj bi nekega dne na pusta Marsova tla stopila človeška noga.

O tem, kaj človeka žene na sosednji rdeči planet, smo se pogovorili z Dunjo Fabjan. Openka, hči matematika in nekdanja dijakinja tržaškega znanstvenega liceja Franceta Prešerna je astrofizičarka, docentka na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Leto 2021 bo tudi leto Marsa, saj bodo nanj ravno v prihodnjih dneh prispele kar tri različne misije. Zakaj je rdeči planet tako pomemben, kaj išče človek na njem?

Človek s temi tremi sondami išče predvsem dokaze o tem, da je na Marsu nekoč obstajalo življenje ter morebitne indice, da neka oblika življenja mogoče še obstaja, morda pod površjem. Te naprave bodo iskale predvsem odgovor na vprašanje, zakaj se je Mars, kjer naj bi bila pred milijardami let tekoča voda, spremenil v tak puščavski planet z izredno nizkimi temperaturami in zelo tanko atmosfero, ki je sestavljena pretežno iz ogljikovega dioksida. Preteklost Marsa je torej ključ, da razumemo njegovo sedanje stanje.

Kaj vemo o tem, kako se je planet razvijal v milijardah let?

Trenutno vemo, da je obstajalo neko obdobje, nekje pred tremi do štirimi milijardami let, ko naj bi imel Mars na svojem površju vodo v tekočem stanju, atmosfera pa naj bi bila takrat gostejša od današnje. Problem je v tem, da ne vemo, ali se je v tem relativno kratkem obdobju lahko razvilo življenje, ki bi bilo podobno življenju na Zemlji. Ravno tako bi lahko življenje še vedno obstajalo pod površjem, kjer so odkrili prisotnost vode v tekočem stanju. Pod površjem bi lahko bila živa bitja namreč zaščitena, ker so temperature na površju izredno nizke in tudi sevanje visokih energij je za življenje kot tako nevarno. Mars namreč nima močnega magnetnega polja, ki bi ga ščitilo pred takim sevanjem.

Celoten intervju preberite v nedeljski številki Primorskega dnevnika.