Na Krasu nejevolja ob novem predlogu o proseccu

V uradnem listu Dežele Furlanije - Julijske krajine je bil pred dnevi objavljen predlog o spremembi specifikacije proizvoda oz. pogojev, pod katerimi je mogoče pridelovati vino Prosecco Doc, ki ga je maja letos vložil Konzorcij za zaščito zaščitene oznake porekla Prosecco.

Cilj spremembe nekaterih členov specifikacije proizvoda je omogočitev uporabe navedbe »riserva« za peneče vino prosecco in njegovo rosé različico, ter uvesti vrsto penečega vina, obdelanega z metodo sekundarnega vrenja v steklenici, imenovano »prosekar«, ki ga spremlja geografska referenca »Trieste« ali »Trst«, tudi z omembo navedbe »riserva«.

V tridesetih dneh, ki sledijo objavi predloga spremembe pravilnika v uradnem listu FJK, ta nosi datum 5. junija 2024, je mogoče vložiti replike na objavljeni predlog. Konzorcij za zaščito zaščitene oznake porekla Prosecco je sicer pred vložitvijo predloga zavrnil nekatere popravke, ki so jih želeli vnesti tržaški vinarski deležniki.

Lažje bi ga tržili, ampak ...

Kaj bi v praksi pomenili predlagani popravki, s katerimi bi prosekar spravili pod okrilje zaščite Prosecco Doc? »Vino prosekar bi bilo mogoče enostavneje tržiti. Trenutno je namreč to mogoče samo v specifičnih okoliščinah,« pove deželni tajnik Kmečke zveze Erik Masten. A k temu takoj doda, da so bile zavrnjene nekatere njihove zahteve, s katerimi bi bila zagotovljena ustrezna raven avtonomije pri pridelovanju prosekarja. »V Venetu vedo, da bi podokolje odprlo možnost kasnejše odcepitve izpod okrilja specifikacije Prosecco Doc, kar jim seveda ni všeč,« poreče Masten, ki meni, da bi bilo dobro, ko bi ustanove in društva, vpletena v to zgodbo, izoblikovali enotno stališče in z njim strategijo, na podlagi katere ukrepati in si prizadevati, da se v predlog sprememb pravilnika vnese pogoje, ki so bili v tej prvi fazi zavrnjeni.

Andrej Bole, predsednik društva Prosekar, pri katerem se nameravajo pritožiti zoper predlagane spremembe, ocenjuje, da vloženi predlogi popravkov niso idealni, niso pa niti povsem za v smeti. »Pozitivno je, da je prosekar specificiran kot vino, ki ga je mogoče pridelati le na Tržaškem,« komentira vinar s Piščancev.

Matej Skerlj, predsednik Društva vinogradnikov s Krasa, meni, da zaščita prosekarja pod okriljem specifikacije Prosecco Doc ni primerna in da bi si bilo bolje prizadevati za njegovo zavarovanje pod okriljem zaščitene označbe porekla Kras - Carso. »Za to bi bilo treba izbrati drugo ime, na primer pucinum,« predlaga. Zoper vključitev prosekarja pod okrilje Prosecco Doc se nameravajo pritožiti, čudi pa ga namera o pritožbi Kmečke zveze in društva Prosekar, ker so, poudari, oni sami sodelovali pri pripravi vloženih popravkov.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.