Na gmajni tudi ministrica in škof, tržaških oblasti pa ne bo

Letošnja spominska proslava ob obletnici usmrtitve bazoviških junakov bo potekala v znamenju starih in novih zgodb. Med slednje spadajo pisma Franja Marušiča, ki jih je izza zapahov poslal družini v Trst, in bodo snov recitacije na osrednji prireditvi. V kategorijo starih zgodb pa spadajo nekatere skorajda pričakovane neprisotnosti na bazovski gmajni. A začnimo po vrsti.

Program bo letos, kot je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik Odbora Bazoviški junaki Milan Pahor, časovno bolj strnjen kot po navadi. Dogajanje se bo namreč dejansko odvijalo le v treh dneh, saj pade dan usmrtitve četverice letos na petek. To predpostavlja, da se bodo isti dan odvijale spominske etape, ki po navadi potekajo na dan usmrtitve ter tiste, ki se tradicionalno odvijajo na petek.

Vrhunec spominskega programa bo, kot ponavadi, v nedeljo. Ob 10. uri bodo od bazovskega kala krenili pohodniki. Letos prirejajo spominsko turo prvič vse zamejske planinske organizacije, torej ob ŠZ Sloga SPDT, SK Devin, SPD Gorica ter Planinska družina Benečije. Ob 15. uri je predviden prihod pohodnikov k spomeniku. Slavnostna govornika bosta pisateljica Vilma Purič ter zgodovinarka in predsednica goriške VZPI-ANPI Anna di Gianantonio. Priložnostne misli bosta podala tudi slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko ter tržaški škof Enrico Trevisi. Z domoljubnimi in uporniškimi pesmimi bodo popoldan popestrili Godbeno društvo Prosek pod vodstvom kapelnice Irine Perosa ter zbora Hrast iz Doberdoba in Lojze Bratuž iz Gorice pod vodstvom Aleksandre Pertot. Pahor je med konferenco s kančkom ironične grenkobe povedal, da se je tržaški župan Roberto Dipiazza letos opravičil in da mu ne uspe prisostvovati svečanosti, od guvernerja Massimiliana Fedrige pa, kot že lani, ni prišel noben odziv.

Pisma Frana Marušiča bosta recitirala igralca Nejc Kravos ter Omar Makhloufi. Za režijo bo poskrbela podpredsednica SSO, članica Odbora za proslavo bazoviških žrtev ter upokojena programistka na deželnem sedežu RAI za FJK Marija Brecelj. Njej gre tudi zasluga za prevod Marušičevih pisem, je pojasnil Pahor, za lektoriranje pa je poskrbela Nastja Colja.

Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.