Na Bledu različno o migracijah in soglasno o širitvi EU

Današnja dopoldanska razprava voditeljev o prihodnosti Evrope v okviru Blejskega strateškega foruma je bila posvečena iskanju skupnih rešitev, ki bi prinesle blagostanje in varnejšo prihodnost vsem Evropejcem. A se je razprava vrtela predvsem okoli vprašanja migracij, zlasti nevarnosti, da bi se zaradi Afganistana ponovila begunska kriza iz leta 2015.

Tako je predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli izrazil razočaranje, ker so notranji ministri članic Evropske unije v torek izrazili pripravljenost sprejeti zgolj Afganistance, ki so sodelovali z EU oz. državami članicami, ne pa tudi drugih, ki se želijo umakniti pred talibanskim režimom.

Slovenski premier Janez Janša je opozoril, da je odločitev Sveta EU dokončna. »Nobena država članica ni pripravljena ponoviti dogodkov iz begunske krize 2015,« je dejal, s čimer se je strinjal tudi grški premier Kiriakos Micotakis, saj je bila Grčija prva žrtev begunske krize in politike, ki je po njegovih besedah razgalila napake evropskih institucij.

Vseeno je Sassoli opozoril, a da bi morale biti članice solidarne in da nobena ne bi smela biti prepuščena sama sebi zaradi svojega geografskega položaja. Človek, ki pride v Grčijo, vstopi pravzaprav v EU in tega bi se morali zavedati vsi voditelji članic in odgovoriti tudi na vprašanje, kako rešiti vprašanje migracij, če EU ne bodo dali novih pristojnosti, je dejal Sassoli, medtem ko je madžarski premier Viktor Orban menil, da bi morali iskanje odgovorov na vprašanje migracij prepustiti državam samim. Podobnega mnenja je bil češki premier Andrej Babiš, ki je opozoril tudi na varnostne probleme, zlasti nevarnost terorizma, ter poudaril, da je treba ustaviti tihotapce z ljudmi.

Zbrani voditelji članic EU so drugače podprli širitev na Zahodni Balkan, ker da bo to okrepilo EU. Orban je dejal, da je ključna predvsem Srbija, katero EU bolj potrebuje kot obratno. To je poudaril tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je dejal, da v Srbiji navdušenje za članstvo v EU usiha. Regija si že sama ustvarja priložnosti za gospodarski napredek, poleg tega EU ne izpolni svojih obljub, je še dejal Vučić in pri tem podal primer Severne Makedonije, ki je za odpravo grške blokade celo spremenila svoje ime, zdaj pa jo blokira Bolgarija.

Babiš se je zavzel za širitev območja schengna tudi na države Zahodnega Balkana. Pri tem je hrvaški premier Andrej Plenković spomnil, da Hrvaška že dolgo čaka na članstvo v schengnu, ki pa danes ni isti, kot v času, ko so zaprosili zanj.