Mineva 300 let nastanka Škofjeloškega pasijona

Na veliki petek pred 300 leti je bil v Škofji Loki uprizorjen Škofjeloški pasijon. Pasijonske procesije so sicer v mestu potekale že prej in tudi pater Romuald, avtor Škofjeloškega pasijona, je svoj pasijon pisal več let, ohranjen rokopisni kodeks pa je datiran z letnico 1721. Tako v Škofji Loki danes in tudi preko celega leta praznujejo 300-letnico Škofjeloškega pasijona. Zaradi pandemije so bili primorani slovesno ponovno uprizoritev Škofjeloškega pasijona seveda premakniti na prihodnje leto – gre namreč za največjo gledališko uprizoritev na prostem v Sloveniji, pri kateri sodeluje okoli 1000 prostovoljcev.

Sam Škofjeloški pasijon je sicer težko natančno datirati. »Zgodovinski okvir je precej širok in ne vemo povsem natančno, kdaj je bil zapisan, vemo pa, da v času, ko je pater Romuald živel v loškem kapucinskem samostanu, torej v letih od 1715 do 1727,« je pojasnila koordinatorica za Škofjeloški pasijon Agata Pavlovec. »Ena od uprizoritev je zagotovo bila na veliki petek 1721,« je povedala in pojasnila, da je s to letnico datirana ohranjena knjiga. Poleg tega se je nekoč pasijon uprizarjal vsako leto le na veliki petek. V sodobnem času, ko so pasijon znova oživili, ga v Škofji Loki uprizarjajo vsakih šest let. Škofjeloški pasijon uprizarjajo v obliki ljudskega ljubiteljskega gledališča. Govorjeno besedilo dopolnjujeta glasba in petje, vsebino pa bogatijo konjeniki, križenosci, bičarji, Adamovi otroci, barvite bratovščine in cehi, glasbeniki in pevci. V uprizoritvi sodeluje okoli 900 nastopajočih in 400 drugih sodelavcev, vsi pa so prostovoljci, je zapisano v opisu enote nesnovne kulturne dediščine.