Južnotirolski mirovnik, kulturnik in politik Alexander Langer je bil zelo navezan na Sarajevo in na Bosno, nobena njegova knjiga pa doslej še ni izšla v bosanščini. Ta čast bo doletela knjigo "Alexander Langer, umetnost sobivanja: od Južne Tirolske do Srebrenice", ki bo izšla pri sarajevski univerzitetni založbi. Uredila jo je Langerjeva nečakinja Sabina Langer, ki je zelo angažirana pri vsestranski pomoči Bosni in Hercegovini ter pri zaščiti njene ogrožene večkulturnosti.
Prevodi iz italijanščine v bosanščino so delo Zorana Hercega, Mateja Vrbaca in Ljiljane Zufić, izid knjige (njen lektor je Silvio Ziliotto) je najavil spletni portal, ki poroča o dogajanjih v vzhodni Evropi in na Kavkazu (Osservatorio Balcani e Caucaso, Transeuropa). Bocenski fundaciji Alexander Langer je pri tem pomagalo italijansko veleposlaništvo v Sarajevu. Knjigo bodo konec avgusta predstavili v Srebrenici v sklopu Mednarodnega tedna spomina, letnega dogodka pobude Adopt Srebrenica, ki je namenjena mladim in njihovim razpravam in srečanjem o človekovh pravicah, mirovništvu in zaščiti okolja. To so vrednote, za katere se je vse življenje boril Langer (1946-1995).
V Bosni in predvsem v Sarajevu torej niso pozabili na Langerja in na njegovo nesebično pomoč od vojne prizadetemu prebivalstvu. Lanskega februarja mu je občinski svet v Sarajevu poshumno podelil častno meščanstvo, na primestnem goratem območju, kjer so med obleganjem mesta divjali najhujši boji, je po Langerju združenje Aboretum poimenovalo dvanajst kilometrov dolgo pešpot.