Krovni bi več sredstev namenili ISK in pošolskemu pouku

Člani Deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino so včeraj v glavnem potrdili razporeditev sredstev iz državnega zaščitnega zakona št. 38/2001 za leto 2022, ki jo je predlagala deželna uprava Furlanije - Julijske krajine in bo vključena v proračun, o katerem bo moral kmalu odločati deželni svet, hkrati pa so se zavzeli za nekatere spremembe oz. popravke.

Od desetih milijonov evrov, kolikor znaša postavka v okviru zaščitnega zakona, jih je deželna uprava namenila 6,3 milijona v sklad za podporo delovanju ustanov in organizacij slovenske manjšine. Dobra 2 milijona evrov je odmerila za rabo slovenskega jezika v javni upravi, pol milijona za ukrepe za razvoj občin v videmski pokrajini, 1,1 milijona evrov pa je namenila v rezervni sklad.

Od sredstev za ustanove in organizacije manjšine je namenjenih 1.638.000 evrov za založništvo in medije, 819.000 evrov za ustanove na študijsko-raziskovalnem področju, 913.500 evrov za gledališke in kulturne ustanove, 756.000 evrov za kulturne in športne zveze, 567.000 evrov za manjša društva, 1.386.000 za ustanove, ki nudijo pošolske dejavnosti, po 110.250 evrov pa za kulturne in izobraževalne dejavnosti ter tudi čezmejne izmenjave oz. za dejavnosti na področju promocije jezika ter zgodovinskega in kulturnega bogastva Slovencev v Italiji.

Krovni organizaciji Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij pa sta glede tega usklajeno predlagali nekaj sprememb oz. popravkov. Tako bi Inštitutu za slovensko kulturo (ISK) v Špetru, ki med drugimi dejavnostmi upravlja muzej SMO, in mu je deželna uprava za leto 2022 namenila dobrih 62.000 evrov, postavko letno povečali za 40.000 evrov in bi tako znašala 100.000 evrov. Poleg tega sta predlagali tudi povečanje sredstev za Mladinski dom iz Gorice in konzorcij Slovik, ki bi za sezoni 2022-2023 in 2023-2024 prejela vsak po 150.000 evrov.

Obenem med drugim predlagata tudi vsoto 200.000 evrov za pošolski pouk v slovenskem jeziku, ki naj bi jih preko razpisa ali neposredno koristile slovenske vzgojne ustanove. Velika večina članov komisije se je včeraj tudi strinjala s predlogom, da se nameni 10.000 evrov za delovanje paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, prodrl pa je tudi predlog, da postavko za razvoj območij videmske pokrajine, kjer prebiva slovenska narodna skupnost, poveča s sedanjih 500.000 na milijon evrov letno