Nedelja, 22 december 2024
Iskanje

Ko je Dežela formalno priznala Sindikat slovenske šole

V tiskani izdaji Primorskega dnevnika smo natanko pred desetimi leti objavljali ... (66)

FJK |
4. apr. 2019 | 16:00
Dark Theme

V slogu ameriškega #throwbackthursday oziroma četrtkovega obujanja spominov iz preteklosti« na spletni strani vsak četrtek objavljamo kako vsebino, ki smo jo v istem tednu leta 2009 - pred točno desetimi leti - objavili v tiskani izdaji Primorskega dnevnika.

Danes nadaljujemo obujanje spominov s prispevkom o zgodovinskem trenutku, ko je deželna vlada uradno priznala vlogo Sindikata slovenske šole. Članek je bil objavljen v petek, 3. aprila 2009.

Dežela Furlanija-Julijska krajina je formalno priznala Sindikat slovenske šole in s tem naredila najbrž odločilni korak za njegovo državno priznanje. To je deželna vlada naredila na osnovi deželnega zakona za Slovence in obenem tudi v sozvočju z državnim zaščitnim zakonom za našo manjšino. Sklep, ki ga je predlagal odbornik Roberto Molinaro, ima politične in praktične učinke.

Deželni ukrep, ki nosi številko 760, je sestavljen iz dveh členov.

V prvem Dežela jemlje na znanje, da je Sindikat slovenske šole-Sindacato scuola slovena sindikalna organizacija, ki združuje učno in neučno osebje šol s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji-Julijski krajini. Zaradi tega Dežela v skladu s svojimi pristojnostmi priznava sindikatu predstavniško vlogo v slovenski manjšini kar se tiče šolskega osebja. V drugem členu sklepa Dežela priznava SSŠ na področju sindikalnih dejavnosti in predstavništva v kolegialnih telesih javnih in sorodnih uprav zakonske pravice, ki pripadajo združenjem in najbolj reprezentativnim sindikalnim zvezam na državni ravni.

Gre za pravice, ki jih že uživajo šolski sindikati CGIL, CISL, UIL, UGL, SNALS in še druge vsedržavne stanovske organizacije.

V premisi Molinarovega sklepa se deželna uprava sklicuje na državni zaščitni zakon za Slovence (22. člen - Sindikalne organizacije in dejavnosti), priporočila paritetnega odbora in razne dopise vodstva Sindikata slovenske šole. Deželna uprava je zahtevala in dobila tudi uradne zapisnike o volilnih rezultatih za obnovitev sindikalnih predstavništev slovenskih šol iz leta 2006, iz katerih izhaja predstavniška vloga SSŠ. Skratka kar nekaj premis, zagotovil in povzetkov, ki dokazujejo zapletenost celotnega postopka.

Tajnica tržaškega dela sindikata Vesna Danieli je seveda zelo zadovoljna s sklepom deželnega odbora, ki ob vseh drugih pozitivnih učinkih dejansko sanira krivico iz leta 1995, ko so slovenskemu šolskemu sindikatu de facto odvzeli predstavniško vlogo med šolniki in neučnim osebjem. Deželni ukrep bo sedaj nedvomno okrepil vlogo sindikata na lokalni in na državni ravni. S to oceno soglaša tudi tajnik goriškega dela sindikata Joško Prinčič, ki upa, da bo deželni sklep močno pospešil postopek državnega priznanja sindikata, za katerega je pristojno šolsko ministrstvo. Sedanja desnosredinska deželna uprava je po Prinčičevem mnenju udejanjila izhodišča, ki jih je oblikovala prejšnja Illyjeva levosredinska koalicija.

»Gre za pomembno priznanje sindikatu slovenskih šolnikov v času, ko je slovenska in ne le slovenska šola pod izredno hudim udarom in v stanju velike negotovosti,« poudarja v tiskovnem sporočilu deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki se je odborniku Molinaru že zahvalil za pomemben korak.

Potreba po priznanju Sindikata slovenske šole je bila ponovno izpostavljena tudi na nedavnem srečanju s šolniki na Goriškem, na katerem sta deželna svetnika Gabrovec in Igor Kocijančič izrazila podporo in prizadevanje za priznanje.

Prizadevanja za uradno priznanje SSŠ trajajo že precej dolgo.

Državni zakonodajalec je to čeprav nekoliko splošno obvezo vključil v zaščitni zakon za Slovence, o tem vprašanju se je spet konkretno govorilo med obravnavo deželnega zakona za Slovence novembra leta 2007. Za priznanje predstavniške vloge sindikata se je posebej zavzemal pokojni deželni poslanec Slovenske skupnosti Mirko Špacapan, njegova izhodišča sta osvojila tako takratni resorni deželni odbornik Roberto Antonaz, kot Tamara Blažina, ki je med razpravo v deželnem svetu v imenu leve sredine zagovarjala zakon za Slovence. Deželni svet v tem zakonu sicer ni izrecno imenoval SSŠ, pač pa je odobril priporočilo deželnemu odboru, da pri evidentiranju predstavniških teles slovenske manjšine upošteva vlogo in poslanstvo šolskega sindikata.

S.T.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava