Karel, ne Charles

Bralci slovenskih medijev so včeraj živahno komentirali dejstvo, da bomo nekdanjemu valižanskemu princu Charlesu odslej rekli Karel III, kralj Združenega kraljestva in 14 držav Commonwealtha. Osrednje (in kot običajno polemično) vprašanje je bilo, zakaj smo njegovo ime poslovenili šele v trenutku, ko je postal kralj in ne prej. Enim je šla v nos sploh nuja po prevajanju tujih imen v slovenščino, zato se je na družbenih omrežjih kmalu oglasil dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki ponuja zelo enostavno razlago.

V slovenščini so namreč imena vladarjev treh tipov. To so imena, ki nimajo slovenske vzporednice (npr. nizozemska kraljica Beatrix) in zato ohranjajo izvirno obliko. Nato so imena, ki se kljub slovenski različici ne spremenijo (npr. Juan Carlos) in še imena v nizu podomačenih. Med slednje spadata tako Elizabeta kot Karel, pri katerih je ključna kontinuiteta. Pred zdajšnjim kraljem sta v preteklosti vladala že Karel I in II, zato bi bilo dokaj nenavadno, ko bi bil tretji v zaporedju Charles III.

V kolikor bo Karlova žena Camilla postala tudi uradno kraljica (in torej ne bo imela zgolj statusa kraljice soproge), bo njeno ime ostalo nespremenjeno, saj zanjo nimamo slovenske vzporednice. Če bo Karlov prvorojenec William ohranil svoje ime, bo pri nas postal Viljem V (pred njim so bili namreč že štiri Viljemi), Williamov prvi sin, George, pa bi lahko postal kralj Jurij VII.