Kako otroci usvajajo slovenski jezik

Otroci neslovenskih staršev in iz mešanih zakonov, ki obiskujejo šole s slovenskim učnim jezikom, ne smejo biti prepuščeni samim sebi, v učenje jezika vlagajo napor, zato potrebujejo podporo. Tudi to izhaja s četrtkovega spletnega večera, ki ga je Slovenski raziskovalni inštitut na to temo priredil na platformi Zoom. Srečanje o učenju slovenščine od zgodnjega otroštva do mladostništva je bilo namenjeno italijansko govorečim staršem, katerih otroci obiskujejo ali bodo obiskovali slovenske šole, odziv pa je bil zelo dober.

Psihologinja Suzana Pertot je sprva razložila termin »dvojezičnost« oz. »večjezičnost«, ki opredeljuje tako govorce dveh ali več jezikov kot tudi prisotnost dveh ali več jezikov na nekem območju ali v nekem družbenem kontekstu. Pri tem gre razlikovati med otroki, ki se v prvih treh letih življenja istočasno učijo govoriti v dveh jezikih, in tistimi, ki se drugega jezika naučijo med tretjim in šestim letom starosti, ko je njihov prvi jezik že ustaljen.

»Prvi skupini večjezičnih govorcev pravimo simultani dvojezični govorci, drugo skupino pa imenujemo zgodnji zaporedni dvojezični govorci. Govorni razvoj otroka, ki je izpostavljen usvajanju dveh jezikov istočasno že od rojstva dalje, poteka na isti način kot pri otroku, ki odrašča v enojezičnem okolju. Sodobne raziskave namreč pričajo, da je dojenček že po prvih mesecih življenja sposoben razlikovati glasove različnih jezikov, ki pripadajo odraslim v njegovi neposredni bližini,« je pojasnila Pertotova.

Jezikoslovka Matejka Grgič je ob tem ovrgla lažni mit, po katerem se otroci naučijo jezikov z večjo lahkoto kot odrasli: »Izpostaviti velja razliko med učenjem in usvajanjem. Majhni otroci se jezikov ne učijo, temveč jih usvajajo spontano iz okolja preko interakcije in igre. Nasprotno pa gredo odrasli skozi proces učenja, pri čemer sežejo po učbenikih, priročnikih, sledijo jezikovnim tečajem in podobno. Zato se odraslim zmotno zdi, da se otroci lažje oziroma avtomatično učijo jezikov. To ni res, saj tudi otroci vlagajo velik napor v ta dolgoletni proces, ki zahteva tudi formalno izražanje.« Drži pa splošno mnenje, pravi Grgičeva, da so otroci, ki so istočasno izpostavljeni dvema jezikoma, v začetni fazi večkrat zmedeni. Gre za povsem normalen proces, ki vključuje tudi fazo mešanja dveh ali več jezikov, a tale začetna zmeda sčasoma izgine – pri nekaterih otrocih prej, pri drugih pozneje.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.