Kaj ko bi na referendumu za Trst zmagala Jugoslavija?

Alcide De Gasperi je bil s Palmirom Togliattijem osebnost, ki je globoko zaznamovala prvo italijansko povojno obdobje. Umrl je na današnji dan pred sedemdesetimi leti in je za dva meseca zamudil priključitev Trsta Italiji, ki se je zgodila 24. oktobra 1954.

Z De Gasperijem so se in se še danes ukvarjajo zgodovinarji in politologi. O njem je bilo napisanih veliko knjig, ki osvetljujejo tudi njegovo vlogo pri t. i. tržaškem vprašanju. Zadnjo po vrsti z naslovom Il costruttore (Graditelj) je za založbo Mondadori napisal novinar Corriere della Sera Antonio Polito.

Pisec knjige je prepričan, da so bila povojna dogajanja v zvezi s prihodnostjo Trsta za De Gasperija zelo boleča, če že ne najbolj boleča v njegovi politični karieri. V knjigi beremo, da je po vojni zapustilo Istro in Reko »vsaj dvesto petdeset tisoč Italijanov«, v fojbah pa je umrlo »od pet tisoč do deset tisoč ljudi«. Polito, govori o etničnem čiščenju, ne pojasnjuje od kod te številke, ki so očitno sad njegove presoje.

Tedanji predsednik italijanske vlade je že na pariški mirovni konferenci z ustanovitvijo Cone B razumel, da je Istra za Italijo izgubljena, usoda Cone A s Trstom pa je negotova. Polito ne razkriva novih dokumentov o De Gasperijevem odnosu do Trsta in naših krajev. Pač pa izpostavlja, da je italijanski državnik nasprotoval morebitnemu referendumu o prihodnosti Trsta, ker se je bal, da bi podobno ljudsko glasovanje posledično izvedli na Južnem Tirolskem. Ni dvomov, da bi se tamkajšnje prebivalstvo opredelilo za priključitev Avstriji, kako bi se odločili na Tržaškem pa ne bomo nikoli izvedeli.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.