Kaj imajo skupnega boj za razvezo zakonske zveze, uzakonitev pravice do splava in zaščita jezikovnih manjšin? »Vse to sodi v ustavne in državljanske pravice,« je pravil furlanski poslanec Loris Fortuna, ki bi v ponedeljek praznoval sto let. Slovenci v Italiji mu marsikaj dolgujemo. Bil je med predlagatelji enega prvih zakonskih predlogov za zaščito naše manjšine in velja za očeta okvirnega zakona za zaščito manjšin iz leta 1999, brez katerega Slovenci danes ne bi imeli zaščite.
Videmski politik bo ostal v povojni zgodovini Italije zapisan kot pobudnik, skupaj z republikancem Antoniom Baslinijem, uzakonitve ločitve, ki je za takratno pretežno katoliško in konservativno Italijo pomenila pravo revolucijo. Ob ostrem nasprotovanju Krščanske demokracije (KD) in začetne hladnosti komunistov, je zakon o razvezi leta 1970 močno zamajal tradicionalne vrednote italijanske družbe.
Fortuna, ki je bil po poklicu odvetnik in je bil tudi član italijanske radikalne stranke, je dobro poznal stvarnost Slovencev v videmski pokrajini in je bil vedno prepričan, da so manjšinske pravice med temeljnimi državljanskimi pravicami. Leta 1973 je vložil prvi zakonski predlog PSI za zaščito slovenske manjšine in to ponovil v poznejših zakonodajnih dobah vse do smrti leta 1985. Takrat očitno še niso dozoreli časi za zaščito naše skupnosti, ki je dobila svoj zakon šele leta 2001.