Južna Tirolska je do leta 1918 pripadala Avstriji, Julijska krajina pa Sloveniji: tako piše na četrti strani učbenika za zemljepis za peti razred osnovne šole Studio così, ki je izšel pri založbi Cetem. Ob to in še druge stvari se je obregnila tržaška poslanka stranke Naprej, Italija Sandra Savino, ki je pred časom na italijanskega ministra za šolstvo Patrizia Bianchija naslovila tudi vprašanje, ki je pretekli petek dobilo pisni odgovor.
V učbeniku med drugim piše, kako se prebivalci Južne Tirolske in Julijske krajine niso imeli za Italijane, saj so govorili drug jezik in imeli druge navade, vendar glede želje, ali pripadejo Italiji ali ne, niso imeli možnosti se izreči na glasovanju. Vsekakor so tem ozemljem v teku let priznali posebne oblike avtonomije, tako da sta danes Furlanija - Julijska krajina in Tridentinska - Južna Tirolska deželi s posebnim statutom. Poslanka FI pri tem opozarja, da Slovenija obstaja šele od leta 1991 in da je Julijska krajina bila del habsburške monarhije, dalje da je po podatkih ljudskega štetja v začetku 20. stoletja na Goriškem živelo več kot 90.000 Italijanov, čeprav niso predstavljali večine prebivalstva, v Trstu pa je s skoraj 120.000 govorci prednjačila prav italijanska etnična skupina. Za Savinovo je nesprejemljivo, da se v osnovnošolskem učbeniku najdejo informacije brez vsake zgodovinske osnove.
Minister Bianchi je v svojem pisnem odgovoru izrazil razumevanje za zaskrbljenost poslanke in poudaril pomen študija zgodovine, ki naj se ne ustavi le pri enem učbeniku. Za nabavo le-teh je na vsaki šoli pristojen učiteljski zbor na podlagi mnenja medrazrednih oz. razrednih svetov, staršev in, na drugostopenjskih srednjih šolah, tudi dijakov, obenem je krajevna zgodovina del učnih programov. Na 105 večstopenjskih šol v FJK pa se jih je za rabo učbenika Studio così odločilo le 12 z vsega skupaj 20 razredi, je opozoril Bianchi.