Jok otrok so slišali do vasi

»V Viscu je bilo zaprtih več sto otrok. Stari vaščani so mi pripovedovali, da se je njihovo jokanje slišalo vse do vasi, poldrugi kilometer stran od taborišča. Hvala Bogu pa noben otrok tu ni umrl.«

Sredi Furlanske nižine, le nekaj kilometrov od Palmanove se nahaja zaselek Visco. Tam je med februarjem in septembrom 1943 delovalo fašistično taborišče, v katerem je bilo v nečloveških pogojih zaprtih do približno 3000 moških, žensk in otrok, predvsem Slovencev, Hrvatov in Črnogorcev, ki so jih fašisti tja deportirali iz okupirane Jugoslavije. Na tragično zgodovino tega kraja danes opominja le spomenik s tablami v slovenščini, italijanščini in latinščini. Spomin na tragične dogodke pa vestno ohranja tudi Ferruccio Tassin, domačin, ki je zaslužen za negovanje spomina na dogodke, ki dokazujejo, da je »mit o Italijanih dobrih ljudeh neresničen.«

Življenjske razmere v taborišču so bile izredno težke. Okupator je ob najmanjšem sumu, da so civilisti vpeti v partizansko odporniško gibanje, sem deportiral cele družine, na tisoče povsem nedolžnih ljudi. »Z vlakom so jih prepeljali do Palmanove, od koder so morali v okovih peš do taborišča. Tu so živeli tako v cementnih in lesenih barakah kot v platnenih šotorih. Bivališča niso bila ogrevana, hrane je bilo malo ali nič,« je razložil vodič in spomnil na zapis italijanskega generala Gastoneja Gambare. V njem je trdil, da »taborišča niso kraj za debeljenje zapornikov ter da so lačni in bolni jetniki mirni in se ne upirajo.«

Celotna reportaža v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku