Izzivi za Slovence v videmski pokrajini

Boj proti demografski krizi, ustvarjanje delovnih mest, čezmejno sodelovanje in pomen slovenskega jezika ter njegovega poučevanja v šoli so bile glavne teme letošnjega Dneva emigranta, glavne družbeno-politične prireditve Slovencev na Videmskem. Srečanje, ki je bilo v nedeljo v gledališču Ristori v Čedadu in sta ga priredila SKGZ in SSO iz videmske pokrajine, že od leta 1964 slovenski skupnosti ponuja priložnost za oceno stanja v Kanalski, Nadiških in Terskih dolinah ter Reziji in izpostavitev glavnih potreb za njeno prihodnost. Tradicionalna prireditev je tudi tokrat v čedajsko gledališče privabila številno publiko, med katero so bili tudi predstavniki italijanskih in slovenskih oblasti ter krajevni upravitelji.

Po pozdravih domačega župana Stefana Ballocha in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Jožefa Česnika je o glavnih vprašanjih, ki zadevajo slovensko skupnost na Videmskem in doline, v katerih živijo, spregovoril župan Tipane in pokrajinski predsednik Kmečke zveze Alan Cecutti . Tipajski župan je takoj opozoril na dramatično demografsko stanje v desetih občinah videmske pokrajine (Bardu, Dreki, Grmeku, Podbonescu, Reziji, Sovodnji, Srednjem, Sv. Lenartu, Špetru in Tipani), kjer je bilo na začetku lanskega leta skupno samo še 7.556 prebivalcev, samo v zadnjih sedmih letih se je število prebivalcev zmanjšalo za skoraj deset odstotkov. Kot dober zgled pa je župan Tipane navedel sosednje Zgornje Posočje, kjer so z razvojem turizma zajezili demografski padec. S tesnim in sistematičnim sodelovanjem s Posočjem bi zato nudili pomembne priložnosti tudi sami Benečiji ter tu zavrli izseljevanje in ohranili slovensko identiteto, je še poudaril Cecutti. Prav zato so se krajevni upravitelji z obeh strani meje tudi povezali v čezmejni grozd, cluster, v okviru katerega bodo lahko manjše občine na obmejnem pasu videmske pokrajine, ki se same ne bi mogle potegovati za evropska sredstva in ki jih je še dodatno oškodovala zadnja reforma lokalne samouprave, uspešno sodelovale s posoškimi.

Predsednik Deželnega sveta Furlnije-Julijske krajine Piero Mauro Zanin pa je odločno poudaril pomen manjšin, ki so temelj deželne avtonomije. Njihovo izumrtje bi pomenilo pravi polom za vso deželno skupnost, ki se mora zato zanje zavzeti.

V drugem delu popoldneva, ki ga je povezovala Emma Golles, pa je publiko nasmejalo Beneško gledališče s komedijo "Glauna vaja", ki jo je režiral Gregor Geč. V kulturni program letošnjega Dneva emigranta pa so vključili tudi štiri pesmi z zadnjega Sejma beneške piesmi. Na oder so tako stopile skupine 6kriva5, Zmotjens, Moody goose in Matches.