Evropa naj več vlaga v svojo varnost

Rezultat prihodnjih evropskih volitev ne bo toliko vplival na razmerja sil v Evropskem parlamentu kolikor predvsem na notranja ravnovesja posameznih držav, medtem ko je novembrska izbira novega predsednika ZDA tokrat epohalnega značaja. Ne glede na izid bo treba vlagati v evropsko varnost, potrebna bo tudi skupna evropska zunanja politika. Za začetek pa bi morali oborožiti Ukrajino, se odločiti za skupen nakup orožja, doseči v okviru zveze Nato dogovorjeno stopnjo dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za vojaške potrebe in poskrbeti za medsebojno operabilnost oborožitve. To je bilo slišati na dobro obiskanem javnem srečanju študijskega centra Dialoghi Europei, posvečenem evropski varnosti v luči evropskih in ameriških volitev, ki je v ponedeljek, 25. marca, potekalo v prostorih Novinarskega krožka v Trstu.

Protagonista srečanja sta bila Riccardo Perissich, nekdanji generalni direktor direktorata za industrijo pri Evropski komisiji in bivši podpredsednik inštituta za mednarodna vprašanja IAI, ter Federico Donelli, docent mednarodnih odnosov na Univerzi v Trstu. Na srečanju, ki ga je ob prisotnosti predsednika Giorgia Perinija moderiral častni predsednik centra Dialoghi Europei Giorgio Rossetti, Perissich ni kazal velike zaskrbljenosti glede rezultata evropskih volitev, ki bodo potekale junija letos. Volilni sistem je dejansko proporcionalen in velikih sprememb ne bo: verjetno se bodo okrepile stranke skrajne desnice, a bo edina možna koalicija najbrž tista, ki je obstajala do zdaj. Večji vpliv bodo volitve imele na ravnovesja znotraj posameznih držav članic Evropske unije, saj v le-tej imajo veliko večjo vlogo vlade posameznih držav. Zares epohalna pa bo izbira volivcev v ZDA, kjer bodo novembra izbirali predsednika. ZDA so razdeljene in negotove glede vsega, je dejal Perissich, za katerega pa je vprašanje evropske varnosti ključno, saj Rusija, ki je pred dvema letoma napadla Ukrajino, kar 30 odstotkov svojega proračuna namenja vojaškim potrebam in je prešla na vojno ekonomijo, Evropska unija pa ne. Za začetek bi morali oborožiti Ukrajino, doseči stopnjo dveh odstotkov državnega BDP za vojaške potrebe in zagotoviti medsebojno operabilnost oborožitve, prav tako bi morali v razpravo o evropski varnosti vključiti Veliko Britanijo, katere bodoča vlada bo po Perissichevem mnenju veliko bolj pripravljena na sodelovanje z EU.

Perissicha ne skrbi porast suverenističnih sil v evropskih državah za razliko od Federica Donellija, za katerega te sile predstavljajo nevarnost za demokracijo. Evropa se mora po njegovih besedah soočati z zmanjšanjem pozornosti ZDA do stare celine v prid Azije in Pacifika v času, ko je Rusija dokazala, da razmišlja, da je 25 milijonov Rusov zunaj njenih meja njena odgovornost. Dalje je prepričan, da bo morebitna zmaga Donalda Trumpa v ZDA pospešila potrebo po obrambni avtonomiji Evrope, na kar pa le-ta še ni pripravljena. Vsekakor je treba v evropsko varnost vlagati veliko, pomembno je tu vprašanje zaupanja, meni docent tržaške univerze, ki poudarja potrebo po skupni evropski zunanji politiki, brez katere ni mogoče razmišljati o skupni evropski vojski. Nenazadnje pa je treba ponovno razmisliti o vprašanju uporabe vojaškega instrumenta, meni Donelli.