Edinstveni primerek snežno bele kozače

Medtem ko ljudje preživljamo dneve v svojih domovih, se narava bohoti v vsej svoji lepoti. Tokrat je pokazala redkost, ki je za ornitološki svet pravo znanstveno odkritje. Na prvi dan pomladi, ko v Sloveniji ni še veljala prepoved premikanja med občinami, sta se mlada Tržačana, ki bivata v Sežani, odpravila na sprehod po Krakovskem gozdu v bližini Krškega. Sara Cernich in Domen Stanič, navdušena ornitologa in biologa, nista pričakovala, da bosta tistega dne priča pomembnemu in izredno redkemu srečanju.

Med sprehodom po Resljevi poti je pred njunimi očmi švignila mimo večja bela ujeda, ki se jima je že na prvi pogled zdela nenavadna. Sprva nista razumela, za katero vrsto gre, ko pa se je ptica ustavila na bližnji veji, sta na podlagi njene oblike in perja v njej prepoznala kozačo. Srečanje ne bi bilo nič nenavadnega in edinstvenega, če ne bi bila kozača bele barve. Uralska sova (Strix uralensis) - kakor se ji v ornitologiji pravi – gnezdi zlasti v severni, srednji, južni in vzhodni Evropi, slovenska vrsta pa spada med južno evropsko populacijo. Večina primerkov slovenskih kozač je melanističnih, kar pomeni, da je njihovo perje temnejše barve, kozača, ki sta jo ugledala Sara Cernich in Domen Stanič v Krakovskem gozdu, pa je bila popolnoma bele barve, torej levcistična.

»To je edinstveni primerek bele uralske sove na svetu,« je razložil Domen, »znanost je doslej ni še nikdar zabeležila, zato sva seveda pošaščena, da je to slučajno odkritje doletelo prav naju.« Da bi prvi primerek bele kozače na svetu ovekovečil v fotografski objektiv, se je Domen ulegel kar v blato sredi steze in sovo ujel v aparat. Mlada ornitologa sta se nato posvetovala z raznimi evropskimi izvedenci, ki so potrdili njuno odkritje.

»Novico sva takoj objavila na osebnem blogu WildSlovenia, v teku pa je pisanje znanstvenega članka za ornitološko revijo Acrocefalus. Čeprav nama ni uspelo ugotoviti, ali je bila bela kozača samec ali samica, je tovrstno odkritje seveda pomembna novost na področju svetovne ornitologije. Potrjuje namreč dejstvo, da obstaja levcizem tudi v tej živalski vrsti,« je dodala Sara Cernich. »Pri mnogih vrstah namreč obstaja velika verjetnost, da boš našel to anomalijo, pri večjih pticah ujedah, kakršna je Strix uralensis, pa je to bolj redkost.« Mlada Tržačana sta tudi pojasnila, da levcističnih sov, torej tistih, katerih perje je v celoti bele barve, ne smemo mešati z albinističnimi primerki, ki so prav tako beli, a kažejo tudi druge telesne deficite, na primer rdeče oči.

Njuno srečanje s prvim primerkom bele kozače na svetu je spodbudilo tudi slovenskega ornitologa Ala Vrezca, velikega poznavalca sov, k nadaljnjemu preučevanju in postavitvi gnezdilnic, ki bodo omogočile opazovanje nanovo odkrite vrste kozač.

Sicer pa sta Sara Cernich in Domen Stanič v preteklem poletju bila priča še enemu nenavadnemu srečanju. Med potapljanjem v Miljskem zalivu sta namreč naletela na posebno vrsto ribe, ki se v slovenščini imenuje veliki seržant (Abudefduf saxatilis), njuno opažanje pa je prvi potrjen zapis prisotnosti tega primerka v Jadranskem morju. Še en dokaz, da lahko v naravi vedno odkrijemo kaj novega. »Narava te vedno preseneti, če znaš kam pogledati,« je prepričana Sara Cernich.