Doslej uspelo le Tamari Blažina

V pričakovanju napovedane jesenske spremembe 19. člena v luči vračanja tržaškega Narodnega doma Slovencem, je zaščitni zakon za slovensko manjšino doslej doživel le eno spremembo. Namesto vsakoletnih odločitev o višini državnih prispevkov, ki so v manjšini vzbujale skrbi in utrujajoče bitke, se je zakonodajalec konec leta 2015 odločil za sistemsko financiranje. To je dosegla poslanka Tamara Blažina, ki je prepričala najprej vlado in nato še poslanske kolegice in kolege, da se spremeni zaščitni zakon v členu, ki je urejeval njegovo finančno kritje. Slovenska parlamentarka Demokratske stranke je pri tem uživala podporo slovenske manjšine in takratne deželne vlade, ki ji je predsedovala Debora Serracchiani. Spremembo člena, ki določa vračanje narodnih domov manjšini, bo v skladu z v Trstu 13. julija podpisanem memorandumu predlagalo notranje ministrstvo, v kakšni obliki in ob kakšni priložnosti se bo to zgodilo, pa še ni znano.

Prvi spodleteli poskus spremembe zaščitnega zakona sega v leto 2004, ko je poslanec tedanje Severne lige Pietro Fontanini predlagal, da bi v sklopu zaščite Slovencev bolje izpostavili Rezijo in rezijanščino. Predlagatelj je hotel s tem v resnici izločiti dolino pod Kaninom iz slovenskega narodnostnega območja, pri čemer pa je ostal popolnoma osamljen.