Dobro izhodišče za profesorje

Smernice italijanskega ministrstva za izobraževanje glede obravnavanja problematike fojb in eksodusa oz. »jadranskega obmejnega prostora«, kot se glasi uradni naziv, na prvo in drugostopenjskih (nižjih in višjih) srednjih šolah so v prvi vrsti pripomoček za profesorje, ki se na podlagi svoje avtonomije poučevanja odločajo za poglobitev tega zgodovinskega obdobja. Hkrati so tudi dobro izhodišče za obravnavanje omenjenih tematik ter način, kako sintetično predstaviti interpretacije t.i. jadranskega obmejnega prostora kot laboratorij sodobnosti, pa tudi jamstvo, da se o občutljivih temah pove nekaj razumnega. Obenem bi bilo treba nekatere stvari dodatno pojasniti, bibliografijo pa nadgraditi z deli ne samo italijanskih, ampak tudi slovenskih, hrvaških ter drugih avtorjev. To je bilo med drugim rečeno na današnji okrogli mizi, posvečeni omenjenim smernicam, ki je potekala na Univerzi v Trstu v organizaciji tamkajšnjega oddelka za politične in družbene vede.

Na srečanju, na katerem so ob ravnatelju oddelka Georgu Meyrju in moderatorju Patricku Karlsenu govorili še Caterina Spezzano z ministrstva za izobraževanje, Štefan Čok z Oddelka za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice v Trstu (na daljavo),, Davide Rossi z oddelka za pravne vede tržaške univerze in Fabio Todero z Deželnega inštituta za zgodovino odporništva, so udeleženci izvedeli, da je objava smernic zadnje dejanje postopka, ki se je začel leta 2009 v okviru izvajanja zakona, ki je uvedel dan spomina na fojbe in eksodus. Gre predvsem za odgovor na povpraševanje, ki je prišlo od profesorjev samih: ministrstvo ima nalogo, da določi cilje, izbira vsebin in metodologija pa sta v pristojnosti posameznih profesorjev, medtem ko smernice, ki niso obvezujoče, ponujajo izhodišča za razpravo. Smernice ponujajo osnovno bibliografijo z nekaterimi deli, dodatna dela bodo ponujali na priložnostni spletni strani, posvečeni dokumentu. Dokument tudi ne služi namenu sprožati boj med zgodovinarji ali politični boj, avtorji so se zaradi tega med drugim izognili omenjanju števila žrtev povojnih pobojev, saj točno število tudi ni znano.

Kot že rečeno, je bil med nastopajočimi tudi Štefan Čok iz NŠK, ki je smernicam sicer priznal željo po dialogu in soočanju z drugimi ter nudenje širokih historiografskih izhodišč, opozoril pa je na potrebo po dodatnem prizadevanju za izpopolnitev bibliografije, saj obstajajo različne publikacije slovenskih, hrvaških in drugih avtorjev, ki so na voljo tudi v italijanščini. V smernicah je poleg tega govor le o bazovskem šohtu, medtem ko bi morali tudi v luči skupnega obiska italijanskega in slovenskega predsednika leta 2020 omenjati tudi spomenik bazoviškim junakom, prav tako bi bilo za dijake lahko pomembno poznati skupno poročilo italijanskih in slovenskih zgodovinarjev o odnosih med narodoma. Pojasniti bi morali tudi, kaj se pojmuje pod izrazom »Slovani« in kaj pod izrazom »Slovenci« oz. »Hrvati«. Poleg izraza »Hotel Balkan« bi morali uporabljati tudi »Narodni dom«, je še dejal Čok, ki je tudi opozoril na vprašanje jezika ter na možen doprinos manjšinskih šol (slovenskih v Italiji ter italijanskih v Sloveniji in na Hrvaškem), ki bi lahko bile pri tem pomembne sogovornice.