»Do določene mere je volilna izbira postala tudi potrošniška izbira«

Dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, tokratne volitve v državni zbor vidi kot najpomembnejše v zgodovini samostojne Slovenije, saj bodo začrtale smer razvoja v prihodnje. V svetu, v katerem tonemo iz krize v krizo, se nam avtoritarni vodje kažejo kot tisti, ki imajo dogajanje pod nadzorom, svari. Krize spreminjajo družbo. Kako jo spreminjata covid-19 in vojna v Ukrajini?

Je volilna izbira postala tudi potrošniška izbira?

Do določene mere je postala. Stranke dajejo pred volitvami občutek, da bodo pod njihovo vlado ljudje lahko več trošili, da bodo lažje živeli. V Sloveniji se je stranka SDS tega lotila z raznimi izplačili upokojencem, energetskimi boni in podobnim, kar lahko razumemo tudi kot del predvolilne kampanje. V svetu mnoge stranke, ki so na oblasti, zadnji trenutek pred volitvami delijo finančna sredstva in poskušajo na tak način ohraniti oblast.

Je bilo vedno tako ali šele v današnjem času volivce bolj prepriča neka drobnarija, ki jo dobijo od politike, kot pa odgovori na resna globalna vprašanja?

Živimo v zelo individualizirani družbi. V Sloveniji smo zadnjih 30 let drugod pa še dlje ves čas nagovarjani, da mora vsak najprej poskrbeti zase, da je vse v rokah posameznika. To naslavljanje posameznika kot potrošnika – da bo lahko trošil več, imel nižje davke in bo njemu osebno lepo – je del liberalne ideologije naslavljanja volivcev. To opažam tudi v tujini in ne samo v Sloveniji.

Pri teh izbirah – političnih in splošnih potrošniških – se zelo opiramo na mnenja drugih. Ko nekaj kupuješ, pogledaš, kaj o tem pravijo spletni vplivneži, spletni komentatorji. Od kdaj kot pomembna razumemo mnenja popolnih neznancev?

To je stvar zadnjih desetih, petnajstih let, ko so še posebej pomembni družbeni mediji. Prišlo je do kakofonije informacij, kjer imajo znanstveno podkovana dejstva mnogokrat manjši vpliv kot mnenja vplivnežev, ki so si pridobili širok krog sledilcev. Ljudje se težko znajdejo v tem, zato živimo v družbi, kjer je veliko dezinformacij. Pred volitvami se moramo še posebej zavedati, da tudi politika deluje s pomočjo propagande na drugačen način kot v preteklosti. Propaganda je bila vedno del politike, ampak danes lahko nekomu uničiš kariero in ugled v desetih minutah, v preteklosti pa je lansiranje neke zgodbe trajalo dlje. To je pred ameriškimi volitvami zelo dobro ugotovil Trumpov svetovalec Steve Bannon, v Veliki Britaniji pa svetovalec Borisa Johnsona Dominic Cummings. Ugotovili so, da moraš vreči neko dimno bombico. Najprej jo je treba objaviti v nekem majhnem, zelo konservativnem mediju, ko jo ostali, t. i. mainstream mediji povzamejo, pa se lažna novica legitimira in postane orožje za uničevanje političnih nasprotnikov. Levo usmerjene stranke imajo težavo, saj zanje ni etično sprejemljivo, da bi uporabljale takšne taktike kot protiorožje, zato se teh metod veliko lažje poslužujejo avtoritarne stranke, kjer obstaja močna identifikacija z vodjo in v njih vlada disciplina. Sodobni avtoritarci danes zmagujejo s pomočjo spina, s pomočjo zelo močne medijske kampanje. To smo videli na Madžarskem, kjer je bila pred volitvami večina plakatov namenjena Orbanovi stranki, ki ekonomsko obvladuje tudi podjetja, ki nameščajo plakate. Poleg tega Orbanova stranka skoraj v celoti obvladuje medijski prostor.

Jana Krebelj, Primorske novice

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.