Diplomacija je ekipni šport

Diplomacija je ekipni šport, tako slovenski veleposlanik v Rimu kot generalni konzul v Trstu sta v času svojega mandata streljala na isti gol, ne glede na barvo vsakokratne vladne koalicije se odnos Slovenije do slovenske narodne skupnosti v Italiji ne spreminja, k diplomatskim uspehom Slovenije pri vračanju Narodnega doma slovenski narodni skupnosti in srečanju predsednikov Slovenije in Italije pri bazovskem šohtu in spomeniku bazoviškim junakom pa je odločilno prispevala enotnost manjšine, prav tako odločilno pa je bilo, da imata tako slovenska manjšina kot Slovenija v Rimu pomembne prijatelje. To in še marsikaj je bilo slišati včeraj zvečer v prostorih Kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu na srečanju z veleposlanikom Republike Slovenije v Rimu Tomažem Kunstljem in dosedanjim generalnim konzulom v Trstu Vojkom Volkom.

Oba diplomata odhajata s svojih dosedanjih službenih mest: Kunstelj bo z julijem zapustil Rim, Volk pa je postal državni sekretar v novi slovenski vladi premierja Roberta Goloba. Oba pa sta odigrala pomembno vlogo v obdobju, ko je prišlo do pomembnih premikov na področju odnosov med Italijo, Slovenijo in manjšino, zato je tednik Novi Matajur v sodelovanju z videmsko Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in društvom Trinko priredil z njima srečanje, na katerem sta posredovala svoje vtise in poglede tako glede velikih dogodkov zadnjih let z vračanjem Narodnega doma in obiskom predsednikov, pa tudi pogled na slovensko-italijanske odnose in samo slovensko narodno skupnost v Italiji.

Za Kunstlja je slovenska narodna skupnost v Italiji vedno v jedru zanimanja slovenske države, v Sloveniji pa vse veje oblasti gledajo na Italijo kot na eno najpomembnejših partneric. Z vrnitvijo Narodnega doma je bil narejen korak, ki je poravnal zgodovinski dolg, stisk rok dveh predsednikov na krajih spomina pri Bazovici pa simbolizira veliko več kot dolgi govori in nastopi, meni diplomat, za katerega imamo Slovenci na italijanski strani prijatelje v osebah predsednika republike Sergia Mattarelle, zunanjega ministra Luigija Di Maia in notranje ministrice Luciane Lamorgese.

Volk pa je po lastnih besedah imel srečo, da je dobil v Kunstlju prijatelja v Rimu, skupaj sta sestavljala »ekipo, ki je ves čas streljala na isti gol«. Zamenjale so se tri vlade in trije zunanji ministri, ne glede na barvo vlade pa se odnos do manjšine ne spreminja, je dejal Volk, za katerega pa vse skupaj ne bi bilo nič vredno, če ne bi bila manjšina enotna. Glede Narodnega doma in Bazovice je dejal, da ima pač vsakdo svoje prepričanje, vendar so med ljudmi tudi skupne točke in tam se rojevajo dobre ideje. Stoletnice pa so obletnice, ko se položi kamen na zgodovino: če tega ni, se zgodi tisto, kar se je Rusom in Srbom.Za Kunstlja smo Slovenci v Italiji heterogena skupnost, kar pa je tudi bogastvo, iz katerega črpamo in zaradi katerega smo tudi preživeli, razlike pa so vezane ne toliko na ideologijo, kolikor na značilnosti krajev, kjer skupnost živi, vsekakor različna mišljenja rojevajo rešitve, meni veleposlanik, medtem ko je Volk mnenja, da, če se stvari ne dotakneš in se te ne prime, tudi nič ne moreš narediti, pobere pa se lahko, kar v narodu oz. manjšini dozori.

Diplomata, s katerima se je pogovarjal predsednik Zadruge Novi Matajur Rudi Pavšič in katerima so priznanje in zahvalo izrekli senatorka Tatjana Rojc, predsednik SSO Walter Bandelj in goriški predsednik SKGZ Marino Marsič, sta se dotaknila tudi vprašanja Benečije. Volk vidi prihodnost predvsem v turizmu, ekološkem in biološkem kmetijstvu ter v potrebi, da se v Sloveniji o Benečiji čimveč govori, Kunstelj pa je poudaril potrebo po angažiranju tudi deželne vlade Furlanije - Julijske krajine ter ciljanju na evropske projekte za uresničevanje čezmejnega sodelovanja Benečije in Posočja.