Dežela bo v letu 2024 izplačala prispevke za škodo po ujmah

Dežela Furlanija - Julijska krajina bo v letu 2024 izplačala predujme v okviru povračila za škodo, ki so jo na deželnem ozemlju letos poleti povzročile vremenske ujme zlasti z vetrom in točo, pri čemer bodo prijavitelji škode, ki so jim bile vloge sprejete, s 1. januarjem začeli prejemati zadevna sporočila, katerim bo sledilo izplačilo prispevka. To so na današnjem opoldanskem srečanju z novinarji v palači deželne vlade FJK v Trstu dejali predsednik deželne vlade Massimiliano Fedriga ter odborniki za civilno zaščito, infrastrukturo in kmetijstvo Riccardo Riccardi, Cristina Amirante in Renato Zannier, potem ko je deželna vlada sprejela sklep o časovnici izplačevanja prispevkov.

Dežela je pred časom v ta namen dala na voljo 150 milijonov evrov, medtem ko je ocenjene škode za okoli 900 milijonov. Pri tem je prejela skoraj 30.000 prijav o škodi v skupni višini dobrih 665 milijonov evrov, od katerih jih je sprejela 24.072. Največ – 13.700 – je bilo sprejetih prijav zasebnikov o škodi na stanovanjskih objektih, za kar bo na voljo 96.408.000 evrov. Dežela je poleg tega sprejela tudi 8215 prijav zasebnikov o škodi na vozilih, ki bodo prejeli 5.225.000 evrov. Dalje bo pomoč za poravnavo škode v višini 25 milijonov evrov prejelo 1260 podjetij, 16.500.000 evrov pa bo prejelo 887 kmetij, ki jim je dežela sprejela prijave. V odstotkih je dežela sprejela 68 odstotkov prijav lastnikov vozil, 91 odstotkov prijav lastnikov hiš, 99 odstotkov prijav podjetij in 98 odstotkov prijav kmetij.

Od 1. januarja 2024 bodo prosilci, katerih prijave so bile sprejete, v roku 90 dni prejeli sporočila o priznani pomoči. Od februarja do decembra istega leta pa bodo imeli čas za predložitev zahtev po izplačilu predujma in predložitev obračuna, kar bo v obeh primerih mogoče opraviti samo z izpolnitvijo predvidenega spletnega obrazca in s samoizjavo. Od marca naprej pa bo v roku 90 dni od posredovane zahteve dežela izplačevala predujem in saldo pomoči. Pri tem bo opravljala tudi ciljne kontrole, da bi preverila, ali je bil izplačani denar tudi dejansko uporabljen. Pri tem je predsednik Fedriga poudaril, kako nobena druga dežela v Italiji ni tako obsežno in hitro odgovorila na prijave oz. prošnje glede škode po ujmah, pri čemer je opozoril, da je treba za to namenjenim 150 milijonom evrov dodati še vsote, ki jih je dežela dala na voljo za popravilo škode, ki jo je razburkano morje povzročilo na obalah Gradeža, Lignana in Tržaške. To je pomoč, ki jo namenja dežela, Fedriga pa upa tudi v državne ukrepe in v možnost črpanja iz evropskih skladov.