Delovno okolje glavni vir duševnih motenj

Če drugje po svetu velja, da so duševne težave ljudi praviloma povezane z osebnimi okoliščinami posameznikov (33 %), v Italiji ni tako, so ugotovili pri spletni univerzi Unicusano. Glavni vir duševnih motenj je v Italiji delovno okolje in ravno na duševno zdravje na delovnem mestu se osredotoča današnji svetovni dan duševnega zdravja, so letos sklenili pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).

Trenutno so na svetu najbolj razširjene srčno-žilne bolezni, po ocenah WHO pa naj bi jih do leta 2030 izrinile depresija in druge vrste duševnih motenj. Kako se to pozna pri javnih izdatkih? Za Italijo to predstavlja približno štiri odstotke bruto državnega proizvoda, če upoštevamo neposredne in posredne stroške, povezane z duševnim zdravjem. Pri tem velja še omeniti, da se pri ljudeh, ki se soočajo z duševnimi težavami, pričakovana življenjska doba skrajša za deset let.

Vsaj 76 odstotkov ljudi v Italiji je že kdaj izkusilo simptome, kot so utrujenost, motnje spanja, stres, nezanimanje ali anksioznost, povezane z delovnim okoljem. Na vse to se ljudje odzivajo na različne načine, sporoča Unicusano ob svetovnem dnevu duševnega zdravja. Zelo razširjen odziv je prenehanje izpolnjevanja službenih obveznosti (64 %), sledita iskanje nove zaposlitve (44 %) in bolezenski dopusti (16 %), v vseh treh primerih pa gre po oceni strokovnjakov za vidne znake potrebe po pomoči.

Najbolj razširjene motnje so danes nihanje razpoloženja (60 %), nespečnost (59 %), simptomi depresije (58,9 %) in panični napadi (38 %). Ljudje, ki se soočajo z omenjenimi motnjami, mesečno potrošijo od 31 do 100 evrov za nakup zdravil: lani je skoraj petina ljudi uživala zdravila za obvladovanje duševnih motenj. Daleč najbolj razširjeni so anksiolitiki (85 %), sledijo antidepresivi (51 %), stabilizatorji razpoloženja (40 %) ter antipsihotiki (21 %).

Še do 14. novembra lahko družine iz FJK zaprosijo za subvencijo za obisk psihologa (t. i. bonus psicologo), s pomočjo katere bo soočanje s psihofizičnimi težavami njihovih otrok potekalo v sodelovanju s strokovnjaki s seznama akreditiranih psihologov, ki bodo z mladimi pacienti opravili pet srečanj. Za subvencijo lahko zaprosijo družine z otroki, ki se šolajo na srednjih šolah prve ali druge stopnje oziroma v ustanovah za poklicno izobraževanje. Subvencija bo pokrila 90 odstotkov stroška posameznega srečanja (45 evrov), v skupnem znesku 225 evrov, razliko petih evrov za vsako srečanje pa bodo morale prispevati družine. Polnoletni dijaki lahko obrazec izpolnijo sami, prošnje za mladoletne pa mora oddati eden od staršev, in sicer na tej povezavi.