Čebelarstvo in lipicanci na Unescovem seznamu

Čebelarstvo v Sloveniji in tradicije reje lipicancev so bile danes vpisane na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Tako je namreč v maroški prestolnici Rabat, kjer je zasedal, danes odločil medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine.

Nominacijo z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja je vodilo slovensko ministrstvo za kulturo, temeljila pa je na enotah nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2018 in 2020 vpisane na seznam registriranih enot nesnovne dediščine, in sicer čebelarstvo, poslikava panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja čebeljih matic kranjske čebele, apiterapija, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov ter lectarstvo.

Po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko je to nov velik uspeh slovenske kulture. »Vpis čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine je izjemnega pomena tako za Slovenijo kot tudi za svet. Čebelam in čebelarstvu je treba v času podnebnih sprememb posvečati posebno pozornost, prav posebej pa negovati tradicionalno čebelarstvo, način življenja v sožitju z naravo,« je izjavila. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč pa je zapisal, da čebelarstvo predstavlja način življenja skoraj 12.000 Slovenkam in Slovencem ter njihovim družinam, »ki smo vsi skupaj danes lahko ponosni, da je našo bogato čebelarsko tradicijo prepoznal ves svet«.

Medvladni odbor je na Unescov seznam vpisal tudi tradicije reje lipicancev. Projekt nominacije je tudi v tem primeru vodilo slovensko ministrstvo za kulturo, šlo pa je za večnacionalno nominacijo, ki je povezala osem držav – poleg Slovenije še Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo in Slovaško. Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem.