Bodo v Sloveniji pogrešali Di Maia?

Slovenski mediji so volitvam v Italiji namenili veliko pozornost, kar je seveda prav, saj gre za sosednjo državo, v kateri živi slovenska narodna skupnost. V preteklosti ni bilo tako. Radovednost novinarjev in komentatorjev je spodbudila zmaga desne stranke Bratov Italije z izstopajočim likom Giorge Meloni. Precej smo brali in slišali o prihodnosti slovenske manjšine z novo rimsko vlado, zelo malo ali nič pa o izgledih v odnosih med Italijo in Slovenijo. Prihajajoča desno usmerjena italijanska vlada na prednostni vrh svoje zunanje politike gotovo ne bo postavila odnosov z vzhodno sosedo, vseeno pa bo zanimivo videti, kako se bo obnašala do Slovenije in kako se bo, če se bo, pri tem pustila vplivati od tržaške desnice.

Odnosi med državama so v obdobju tranzicije med staro in novo italijansko vlado zelo dobri. Da je tako, sta veliko pripomogla predsednika Sergio Mattarella in Borut Pahor. Njuni simbolični gesti v Bazovici in tržaškem Narodnem domu sta za zgodovino, predsednika pa sta naredila tudi veliko drugih večjih in manjših korakov, ki so prispevali k utrditvi medsosedskih odnosov.

Italijansko diplomacijo sta v pretekli zakonodajni dobi vodila Enzo Moavero Milanesi in Luigi Di Maio. Prvi je izkušeni diplomat, ki se je nekajkrat srečal s slovenskim kolegom Mirom Cerarjem, s katerim sta med drugim obravnavala takrat zelo nejasno finančno perspektivo Primorskega dnevnika. O Di Maiu politiku si lahko mislimo kar hočemo, kot zunanji minister pa se je kar zadeva odnose s Slovenijo dobro izkazal.