Bo Italija končno zastopana na Rabu?

Enajstega septembra pred osemdesetimi leti so taboriščniki osvobodili italijansko taborišče v Kamporju, v katerem je v letih 1942 in 1943 trpelo in umiralo okoli 15 tisoč Slovencev in Hrvatov. V glavnem so bili na Rabu internirani prebivalci takratne Ljubljanske in Reške pokrajine, ki so ju okupirali Italijani. Med njimi je bilo tudi 1200 otrok, več kot 4500 internirank in internirancev je umrlo zaradi bolezni, lakote, vročine in mraza. Od tega več kot 1400 Slovenk in Slovencev.

Spomin na taborišče, poleg občine Rab in sorodnikov internirancev, zgledno gojita osrednji slovenski in hrvaški borčevski združenji ter taboriščni odbor Rab Gonars. Predsedniki združenj nekdanjih partizanov Slovenije, Hrvaške in Italije - Marijan Križman, Franjo Habulin in Gianfranco Pagliarulo - so na letošnjo spominsko prireditev v soboto, 9. septembra, povabili predsednike treh držav. Vabilu se je odzvala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, navzočnost hrvaškega predsednika Zorana Milanovića je pod vprašajem, italijanskega predsednika Sergia Mattarelle pa, kot kaže, ne bo na Rab. Italija uradno ni bila nikoli navzoča na spominskih prireditvah in noben njen predstavnik se doslej ni poklonil taboriščnikom, kaj šele da bi se opravičil za povzročeno nasilje. Organizatorji se trudijo, da bi 9. septembra prišel na Rab vsaj italijanski veleposlanik v Zagrebu.