Trend zmanjševanja bančnic poslovalnic je v Italiji nezadržen: Italijanska zveza mrež terciarnih storitev FIRST CISL ga je poimenovala »bančna dezertifikacija«. Letos je v prvih šestih mesecih v celi Italiji vrata za vselej zaprlo 163 bančnih poslovalnic. Podatek sam po sebi bolj malo pove, nazornejšo sliko ponudi dejstvo, da v Italiji več kot štirje milijoni prebivalcev živijo v občinah, kjer ni nobene bančne poslovalnice. Ukinjene poslovalnice nanesejo za 41,5 % nekdaj obstoječih, opazovalnica pa je zabeležila močan pospešek zapiranj od leta 2015 dalje.
Območje, kjer ni možnosti nobenega stika s »klasičnim« bančnim poslovanjem, torej z obiskom poslovalnice, v Italiji obsega četrtino državnega ozemlja, s skupno površino, ki je velika kot Lombardija, Piemont in Veneto. Zaprtje bančne poslovalnice je večkrat prvi korak, stranke mirijo s tem, da ostaja na voljo vsaj bančni avtomat. Pogosto kasneje odpade še ta.
Brez bankomata so tudi v Zgoniku in Števerjanu, zato smo pri tamkajšnjih prvih občanih – Monici Hrovatin in Marjanu Drufovki – poizvedeli, kako to vpliva na prebivalce in samo občino. Generalna direktorica Zadružne kraške banke Trst Gorica Emanuela Bratos pa je spregovorila o splošnih vzrokih »bančne dezertifikacije« po celi Italiji ter o pristopu banke, ki jo vodi, k tej temi.
Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku