Aškerčeva nagrada za življenjsko delo Aleksandri Pavšič Milost

Arhivsko društvo Slovenije je letos Aškerčevo nagrado za življenjsko delo namenilo Aleksandri Pavšič Milost za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike in strokovnega izobraževanja ter dolgoletno delo v društvu. Na opoldanski prireditvi v ljubljanski Mestni hiši so podelili tudi Aškerčevi priznanji.

Aleksandra Pavšič Milost je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1981 diplomirala iz zgodovine in sociologije. Istega leta se je zaposlila kot arhivistka v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Večino časa je skrbela za arhivske fonde in ustvarjalce s področja gospodarstva. Veliko se je posvečala terenskemu delu, stikom z ustvarjalci, odbiranju in prevzemanju gradiva, pa tudi njegovi strokovni obdelavi in popisovanju. Med letoma 2016 in 2021 je skrbela tudi za gradivo in ustvarjalce s področja vzgoje in izobraževanja, od leta 2022 dalje skrbi pretežno za upravne fonde.

V novogoriškem arhivu je predavateljica na strokovnih usposabljanjih za delo z dokumentarnim gradivom in članica komisije za preizkus strokovne usposobljenosti. Njen bibliografski opus zajema strokovne članke o valorizaciji in prevzemih gradiva s področja gospodarstva. V arhivskih publikacijah, krajevnih zbornikih, jubilejnih publikacijah in časopisih je na osnovi arhivskega gradiva objavila vrsto zgodovinskih člankov o primorskih gospodarskih družbah. Ob tem je raziskovala in objavljala dela o znanih primorskih osebnostih in krajevni zgodovini. Pripravila je več odmevnih samostojnih razstav s katalogi. Neprecenljivo je tudi njeno delovanje v okviru Arhivskega društva Slovenije od leta 1981 dalje, dva mandata je bila tudi njegova predsednica, piše v utemeljitvi.

Aškerčevo priznanje za znanstveno-kritično objavo arhivskih virov in spremno študijo z naslovom Dr. Albin Šmajd: Dnevnik in dosje (1941-1946) so prejeli Tadej Cankar, Mateja Jeraj, Matevž Košir, Tadeja Tominšek Čehulić, Polona Trobec Mlakar, Mojca Tušar in Tanja Žohar iz Arhiva RS. Kot piše v utemeljitvi, je izdaja arhivskih dokumentov Šmajda s svojo temeljitostjo in obsegom pomemben prispevek k osvetlitvi navedenega obdobja in dostopnosti arhivskih virov tako znotraj znanstvenih kot tudi širših zainteresiranih javnosti.

Bojan Himmelreich pa je prejel Aškerčevo priznanje za razstavo in monografijo Je bilo v Celju dovolj mostov? in razstavo Filatelija v arhivih, arhivi v filateliji ter s tem za pomemben prispevek k popularizaciji arhivov in arhivske dejavnosti. Obe razstavi s spremnima publikacijama sta poželi izjemno zanimanje strokovne in laične javnosti ter pomenita enega od presežkov na tem področju v zadnjih dveh letih, je zapisano v utemeljitvi.