Vsak konec pomeni nov začetek, je pregovor, pisan na kožo Andru Merkùju. Pred desetimi leti je bil prisiljen zapustiti tržaški Radio Punto Zero, ker ni mogel – po dolgih letih vodenja radijskih oddaj in reportaž z Barcolane - sprejeti ponujene nove »nesramne« pogodbe. Znašel se je na cesti, pa se je znašel. Odpotoval je v Milan, se pridružil ekipi oddaje La Zanzara na Radiu 24 in s svojimi imitacijami in telefonskimi potegavščinami uglednim političnim, gospodarskim in kulturnim predstavnikom postal znan širom po Italiji. Vmes je – s tujimi obrazi – pokukal tudi na televizijo, in tudi tam požel uspeh za uspehom.
Po desetih letih dela, polnega vneme, truda in hudomušnih domislic, je bilo, kot da bi se Merkùjev poklicni koledar zasukal desetletje nazaj. Spet je ostal brez dela. In spet se je znašel. Tokrat tako dobro, da ga bo od ponedeljka dalje mogoče slišati vsak dan (od ponedeljka do petka) v jutranjem pasu na Radiu Monte Carlo.
Bivanjsko se zanj ni mnogo spremenilo, saj bo ostal v Milanu, kjer ima Radio Monte Carlo (kot Radio 24) svoj sedež. Poklicno pa bo to, po njegovih napovedih, povsem nova radijska avantura.
»Tokrat sem res srečen«, je zapisal v odgovor na spletne čestitke. Srečo je bilo zaznati tudi glasu, ki je po telefonu iz Milana odgovarjal na vprašanja.
Merkù, kaj se je zgodilo?
Konec julija mi je Radio 24 ponudil novo delovno pogodbo, ki pa je bila zame nesprejemljiva.
Nesprejemljiva?
Olikano povedano – nesprejemljiva, v resnici – nesramna.
In vi?
Nisem je sprejel. Take pogodbe res nisem mogel sprejeti. Takrat nisem imel drugih alternativnih možnosti. Ostal sem brez dela, kar pri 57 letih ni prav prijetno.
Kaj ste storili?
Začel sem pisati, dan in noč, razne tekste. Preko zvez, ki sem si jih ustvaril v teh letih, sem telefoniral na razne radijske postaje v iskanju nove zaposlitve.
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.