Naravni park Julijskih Predalp

Naravni park Julijskih Predalp (Prealpi Giulie), ki je bil ustanovljen leta 1996, obsega okrog 100 kvadratnih km in ga kar skrbno varujejo. Sestavljajo ga le nenaseljena in prometno nedotaknjena območja. Park pokriva območje Mužcev južno od rezijanske doline, nato pa nad Učjo preide na mejno območje, zaokrožuje planino Kot in zajame visokogorje zahodno in severno od Kanina. Sega do meje, a se nikjer ne stika z ozemljem Triglavskega narodnega parka. Italijanski park sega ob meji do Prevale (2067 m), triglavski pa z druge strani le do bližnjega mejnega vršaca Lopa (2406 m). V naravnem parku Julijskih Predalp so tako zaobjete občine Rezija (Resia), Na Bili (Resiutta), Kluže (Chiusaforte), Bardo (Lusevera), Pušja Ves (Venzone) in Mužac (Moggio Udinese).
Edinstvenost rastlinskega sveta v dolinah narodnega parka je rezultat medsebojnega delovanja dveh pomembnih okoljskih dejavnikov: lokalne klime in kamninske podlage. Pogorje Mužcev je naravna pregrada za vlažne zračne mase, ki se tu zaustavijo in zaradi katerih je namerjena količina padavin največja v Evropi. Zaradi velike namočenosti in relativno majhnih temperaturnih razlik, ki so odraz oceanskega tipa podnebja, pa je rastlinstvo bogato in raznoliko: tu najdemo preko 1.200 različnih vrst, od katerih je več kot 40 endemičnih, kot so na primer Zoysova zvončica (Campanula Zoys), Froelichov svišč (Genziana Froelich), Krvomočnica (Geranium Argenteum) in Julijski mak (Papauer Julium).
Ozemlje pokrivajo tudi obsežni gozdovi. V največjem deležu bukovi, pogoste pa so tudi združbe črnega bora, smreke in macesna.
Na območju parka živijo tako mediteranske kot vzhodnoevropske živalske vrste. Med sesalci so najpogostejši predstavniki visokogorskega sveta kopitarji (srnjad, jelenjad, gamsi, kozorogi in divje svinje), med zvermi divja mačka in kuna, pomembni pa so tudi glodalci in žužkojedi. V dolinah Rezije, Val di Musi in Val Venzonassa pa so že opazili tudi tudi rjavega medveda in risa.
Med ujedami obstaja 100 vrst, od katerih jih je v parku prepoznanih 89, 11 jih v parku domnevno tudi gnezdi. Najpogostejši predstavniki ujed so uharica, lesna sova, čuk, planinski orel, kragulj, navadna kanja in beloglavi jastreb. Izmed gozdnih kvalifikacijskih vrst so pomembni predstavniki divjih kur (divji petelin, belka, gozdni jereb), pogoste pa pa so tudi vrane, žolne in vrabci.
Navadna kotorna predstavlja simbol parka in je razširjena na celotnem ozemlju, posebno številna pa je na južnih pobočjih parka. Več je tudi vrst dvoživk, kač in žuželk, ki imajo v tem okolju idealne življenjske pogoje in so zanimive tako za obiskovalce kot znanstvenike.
Dežela Furlanija-Julijska krajina denarno podpira park in nudi občinam, ki ga sestavljajo, nekaj davčnih ugodnosti. Strokovno pa nad njim bdi posebna komisija videmske univerze. V parku ne gradijo novih cest, vzdržujejo le nekaj nujnih poti do planšarij. Prepovedana je gradnja počitniških hišic, dovoljeno pa urejanje, vzdrževanje ter ne pretirano označevanje planinskih in pohodniških stez. Za poti veljajo omejitve, ki so zelo pomembne, saj italijanski planinci v Zahodnih Julijskih Alpah dobesedno noro utirajo nova in nova pota, zlasti drzno zavarovane »ferrate«.
Sedež parka je na Ravanci. Urad je zelo dejaven in posreduje vse turistične informacije o Reziji in okoliškem hribovju ter seveda o parku (0039 0433 534 83 in 0039 0433 535 34; www.parcoprealpigiulie.org). V parkovni hiši, kakor jo imenujejo, imajo tudi nekaj prenočišč, malo muzejsko zbirko, razgledišče na Mužce ter zemljevide in nemalo zgibank, nekaj tudi v slovenščini.
V sklopu pobud, ki jih Naravni park Julijskih Predalp prireja ob Mednarodnem letu biotske raznovrstnosti, ki so ga Združeni narodi proglasili za leto 2010, bodo v soboto v centru za obiskovalce odprli fotografsko razstavo "Natura 2000: habitat in vrste". Do 9. januarja 2011 (od 9. do 13. ure in od 14. do 17. ure) si bi mogoče ogledati čudovite fotografije Gabrieleja Bana, Paola Da Pozza in Luciana Gaudenzia, ki prikazujejo značilnosti in lepoto glavnih habitatov ter živali in rastlin v njih. Iz fotografij je še bolj razvidno, zakaj je pomembno, da naravo in okolje še bolje spoznamo in zaščitimo.
Razstavo je financirala Glavna direkcija za okolje, energijo in politike za gorata območja Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine v sklopu letnega programa INFEA 2010.
Za informacije: 0433/53534 - info@parcoprealpigiulie.it